Rosana Robič


Kraj dela: Ljubljana

Moje področje dela: Skupinski tečaji, agility

Moji članki: Blog

Že kot šest letno deklico me je sestra vpeljala v pasje športe. Skupaj sva odkrivali skrivnosten svet psov. Od takrat vem, da so psi ne samo moj hobij, temveč način življenja, mogoče je slišati klišejsko, ampak dejansko si življenja brez psov ne znam zamisliti. Psi me spremljajo že 23 let, 17 let pa se zavedam koliko mi psi pomenijo in to se do danes ni spremenilo.

Pri 13 letih sem dobila prvo čisto svojo psičko pasme Bradati škotski ovčar, ki mi je odprla vrata v kinološke discipline. Preizkusili sva se v pasjem frizbiju, trikcih, v delu z nosom, paši ovac in poslušnosti. Najbolj pa sva se našli v agility-ju, kjer sva dosegli kar nekaj lepih rezultatov. Na žalost nama je ostale načrte prekrižala njena bolezen, zaradi katere sva morali prekiniti z vsemi športnimi disciplinami, kar pa še ne pomeni, da sva prenehali uživati življenje. 
Po osmih letih skupnih dogodivščin se nama je pridružila zvedava Borderska ovčarka Mint. Pri njenih 20 mesecih sva preizkusili že ogromno različnih kinoloških disciplin od bikejoringa, canicrossa, dela z nosom, poslušnosti, frizbi. Glede na to, da je to pasma, ki mora dnevno sproščati svoje nagone, se aktivno ukvarjava s pašo in skupaj uživava v agility-ju.
Vsi v življenju potrebujemo nekaj kar nas žene naprej, ta gonilna sila je strast in moja strast so psi že od malih nog dalje. Vesela sem, da lahko to strast delim z vami.

🏆 Moji kinološki uspehi in dosežki

  • Agility A1/J1, A2/J2
  • Alfakan 1. stopnja, 2. stopnja, 3. stopnja
  • Paša ovac

💼 Moja poklicna pot

Trenutno študiram na Fakulteti za družbene vede, ki mi pomaga pri razumevanju človeških odnosov in potreb na različnih področjih. Med študijem opravljam razna dela, največkrat so povezana z živalmi. Kot na primer pomoč pri prodaji v fizični trgovini Mr. Pet, pomoč v spletnih trgovinah, razne promocije itd… Najbolj pa me veseli delo v Alfakanu, saj uspešno povezuje svet živali in ljudi.

🤔 Moja filozofija

Ne glede na to v koliko kinoloških disciplin sem vključena, pa mi je že od nekdaj najpomembnejše, da se psi znajo vključiti v urbano okolje, da nas lahko brez problema spremljajo pri naših vsakdanjih obveznostih in aktivnostih. Pa naj bo to doma, v službi, pri frizerju, v trgovini, v knjižnici… Sama sem to dosegla pri obeh svojih psičkah in bi rada podala znanje naprej, ker vem da je to izrednega pomena za uspešno sobivanje s psom.