Pia Varagič
Kraj dela: Domžale, Kranj
Moje področje dela: Skupinski tečaji
Psi me spremljajo, lahko be rekla, že celo življenje. Ko sem bila otrok mi je otroštvo pestrila pudljica Ira in kasneje maltežanka Lana. Že od nekdaj pa sem si želela čisto svojega psa. Psa, ki bo primeren za moj življenski stil.
Tako sem pred 4 leti posvojila nemškega kratkodlakega ptičarja po imenu Ferdo. Ferdo je bil policijski službeni pes in je bil urjen za delo z nosom. Tukaj se je začelo tudi moje spoznavanje, kako pomembno je, da pasje nagone potešimo in konec koncev izrabimo ta njihov dar, za kar so bili tudi ustvarjeni.
Ferdo je precej zaznamoval moje spoznanje s pasjim svetom. Ker je bil že odrasel pes in nesocializiran, sem vedela da morava v šolo, ki nama bo, predvsem meni, podala znanje, ki ga oba potrebujeva za normalno življenje. V tem poglavju nastopil moj prvi stik z ekipo Alfakana.
Ferdo je žal veliko prezgodaj poginil. Vendar me je usoda pripeljala do moje psičke Desty, ki je prav tako nemški kratkodlaki ptičar in sva skupaj nadaljevali pot, katero je že začrtal Ferdo. Zaključili sva vse 3 stopnje tečaja Alfakan in opravili AVP izpit ter s tem prišli do Ferdotovega cilja.
Ferdo mi je pustil prav posebno izkušnjo. Skupaj z Desty sta mi odprla dve drugačni dimenziji pri vzgoji in šolanju psa. Ferdo kot odrasel pes, ki je bil potreben prevzgoje ter Desty kot mladiček, brez zasidranih vedenj.
Moja poklicna pot
Trenutno sem študentka biologije in s tem ne moram skriti moje ljubezni do narave in živali. Definitivno pa si že celo življenje želim, da bi s svojo službo bila lahko v pomoč ne samo našim štirinožnim prijateljem ampak celotnemu okolju v katerim živimo in ostalim živalim ter rastlinam s katerimi sobivamo.
Moja filozofija
Sem ljubitelj narave in športa. In vrjamem v to, da nas tako eno kot drugo krepi v fizični in mentalni meri. En sam aktivni sprehod s kužom v naravi na človeku pusti velik nasmeh. Pa naj gre to za igro na travniku, tek po gozdu ali pa pohod v gore. Z vključitvijo pasjih nagonov v katero koli od aktivnosti pa na psu pusti migajoči rep poln sreče.
Zakaj imam rad svoje delo?
Same sebe sem si vedno predstavljala opravljati neko bolj dinamično delo. In ravno to mi delo s psi omogoča. To da lahko podajam znanje naprej in naučim nekoga nekaj koristnega pa na meni pusti še večje zadovoljstvo. V kinologiji pa se ne glede na to kaj že veš, naučiš vedno nekaj novega. Znanje, za kakršnokoli gre, pa nas bogati.