Adriana Petrovič
Kraj dela: Izola, Nova Gorica
Moje področje dela: Skupinski tečaji, individualno delo, mantrailing, delovni sprehodi
Psi so krasna, inteligentna bitja. Vzgoja ter življenje z njimi ne bi smelo biti samo po sebi umevno. Vsak štirinožni prijatelj, si zasluži biti veliko več kot samo sopotnik na sedežni in na dolgih, brez pomenskih sprehodih. Vsak kuža zasluži odkrivanje njegovih potencialov ter kvalitetni vložek v te.
Moja poklicna pot
Moja zasebna ter poklicna pot v pasjem svetu, se je začela šele v letu 2017. Iz otroštva žal nimam klasične zgodbe, v kateri bi me obdajalo veliko število psov. Kot otrok sem sicer zmeraj čutila veliko naklonjenost do vseh kosmatincev, ki sem jih lahko srečala na ulici ali v mestu. Obdajale so me predvsem mačke, ki so kraljevale pri babici, vseeno pa sem si pogosto želela, da bi k naši družini prišel pasji kosmatinec.
Kljub velikemu čutu do malih živali, me je strast do tujih jezikov v najstniških letih peljala v svet turizma. Po koncu študija, po različnih delih v turizmu, tako v Sloveniji kot v tujini sem šele, ko sva se s partnerjem odselila na svoje, spoznala svojo pravo strast. Veliko napak ter slabih odločitev kasneje, sem danes ponosna lastnica dveh Bostonskih ‘divjakov’, ki sta mi skozi napake mene in partnerja, dala ogromno življenjskih lekcij, me veliko naučila in mi predvsem odprla vrata do dragocenega znanja pasjega sveta. Pogosto pravim, da me nobena dolgoletna kariera v pasji kinologiji ne bo naučila (predvsem pa izučila) toliko, kot so me lastne zmote, čisto napačni pristopi k vzgoji ter ogromne posledice le-teh.
Vsaka disciplina, ki jo pasji svet ponuja, me vedno znova navdušuje ter fascinira. Od leta 2018 je to predvsem Mantrailing. Bostonski Terier in iskanje oseb? To bi verjetno bil moj odziv nekaj let nazaj. Danes, ko vidim kako oba, Zoomy in Corni, v tej disciplini neverjetno uživata, vneto, zagnano ter učinkovito vklapljata svoje kratke smrčke in se ob delu sprostita ter predvsem dodobra utrudita, verjamem da vsak pes zmore ‘vse’ – pod pravim, korektnim vodstvom in s pravilno motivacijo seveda. Brez dvomov lahko trdim, da prav skozi Mantrailing, delamo največje napredke okrog težav z reaktivnostjo. V letu 2023 sem začela svoje Mantrailing znanje poglabljati tudi v tujini, na enih izmed večjih seminarjev in kampov, namenjenih predvsem operativnim Mantrailing parom organizacije INBTI. Tako zdaj vsako leto večkrat za nekaj dni ali tednov, v namene izobraževanja in pridobivanja lastnih praktičnih izkušenj obiščem Španijo, kjer se nahajata dva meni osebno najljubša inštruktorja ter Švico, Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Estonijo,… Na omenjenih seminarjih svoje znanje predajajo tako lokalni (Evropski), kot tudi tuji (Ameriški) certificirani inštruktorji ter dolgoletni vodniki operativnih Mantrailing psov. V letu 2024 sem začela z organizacijo INBTI Mantrailing seminarjev preko Alfakana tudi v Sloveniji. V letu 2025 sem po dobrem letu intenzivnega stažiranja pridobila naziv asistent inštruktor pri organizaciji INBTI. Posledično zadnja leta z Alfakanovimi Mantrailing tečajniki gradimo super močno Mantrailing skupnost, kjer tečajniki skozi redne treninge pridobivajo neprecenljive izkušnje. Prav tako pa te izkušnje damo večkrat na preizkušnjo v obliki internih 4fun tekem ter simulacij iskalnih akcij.
Kljub temu, da je Mantrailing postal največja strast in je ‘redno na meniju’, tu in tam z obema psoma posežem tudi po ostalih zanimivih aktivnostih, kot so delo z nosom, Agility, poslušnost,…
Vesela in ponosna sem, da sem lahko del tako krasne ekipe, ki jo sestavljajo ljudje, katerih znanje in neizmerna ljubezen do psov, omogoča pozitivne in predvsem učinkovite pristope k vzgoji. Vesela, da sem lastnica družinske trgovinice za male živali Pet House Sonny na Ptuju in v Mariboru, ki mi omogoča da lahko lastnikom kosmatincev pomagam še na več načinov. Predvsem pa hvaležna za mojega velikega pasjega učitelja. Učitelja, ki me od kar ga imava uči, da ni čisto nič samo po sebi umevno, sploh pa ne bi smela biti vzgoja in nasploh sobivanje s psom. Z velikimi težavami z njegovo reaktivnostjo, ki so se na začetku zdele kot slepa ulica, ne glede na to kam smo zavili. Z vztrajnostjo, veliko mero potrpljenja med vsemi padci in vzponi ter z pozitivnim pristopom, korakamo s Cornijem v ‘normalno’, sproščeno pasje življenje. Upam, da skozi svojo zgodbo, tako ali drugače, navdihnem ter vzpodbudim lastnike (predvsem mali pasem) psov, k bolj aktivnemu ukvarjanju s pasjo vzgojo ter s pasjimi talenti.

