Moja zasebna ter poklicna pot v pasjem svetu, se je začela šele v letu 2017. Iz otroštva žal nimam klasične zgodbe, v kateri bi me obdajalo veliko število psov. Kot otrok sem sicer zmeraj čutila veliko naklonjenost do vseh kosmatincev, ki sem jih lahko srečala na ulici ali v mestu. Obdajale so me predvsem mačke, ki so kraljevale pri babici, vseeno pa sem si pogosto želela, da bi k naši družini prišel pasji kosmatinec.

Kljub velikemu čutu do malih živali, me je strast do tujih jezikov v najstniških letih peljala v svet turizma. Po koncu študija, po različnih delih v turizmu, tako v Sloveniji kot v tujini sem šele, ko sva se s partnerjem odselila na svoje, spoznala svojo pravo strast. Veliko napak ter slabih odločitev kasneje, sem danes ponosna lastnica dveh Bostonskih ‘divjakov’, ki sta mi skozi napake mene in partnerja, dala ogromno življenjskih lekcij, me veliko naučila in mi predvsem odprla vrata do dragocenega znanja pasjega sveta. Pogosto pravim, da me nobena dolgoletna kariera v pasji kinologiji ne bo naučila (predvsem pa izučila) toliko, kot so me lastne zmote, čisto napačni pristopi k vzgoji ter ogromne posledice le-teh.

Vsaka disciplina, ki jo pasji svet ponuja, me vedno znova navdušuje ter fascinira. Od leta 2018 je to predvsem Mantrailing. Bostonski Terier in iskanje oseb? To bi verjetno bil moj odziv nekaj let nazaj. Danes, ko vidim kako oba, Zoomy in Corni, v tej disciplini neverjetno uživata, vneto, zagnano ter učinkovito vklapljata svoje kratke smrčke in se ob delu sprostita ter predvsem dodobra utrudita, verjamem da vsak pes zmore ‘vse’ – pod pravim, korektnim vodstvom in s pravilno motivacijo seveda. Brez dvomov lahko trdim, da prav skozi Mantrailing, delamo največje napredke okrog težav z reaktivnostjo. V letu 2023 sem začela svoje Mantrailing znanje poglabljati tudi v tujini, na enih izmed večjih seminarjev in kampov, namenjenih predvsem operativnim Mantrailing parom organizacije INBTI. Tako sem do danes večkrat v namene izobraževanja in pridobivanja lastnih praktičnih izkušenj obiskala Španijo, kjer se nahajata dva meni osebno najljubša inštruktorja, Švico, Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Na omenjenih seminarjig so svoje znanje predavali tako lokalni (Evropski), kot tudi tuji (Ameriški) certificirani inštruktorji ter dolgoletni vodniki operativnih Mantrailing psov. Kljub temu, da je Mantrailing postal največja strast in je ‘redno na meniju’, tu in tam z obema psoma posežem tudi po ostalih zanimivih aktivnostih, kot so delo z nosom, Agility, poslušnost,…

Vesela in ponosna sem, da sem lahko del tako krasne ekipe, ki jo sestavljajo ljudje, katerih znanje in neizmerna ljubezen do psov, omogoča pozitivne in predvsem učinkovite pristope k vzgoji. Vesela, da sem lastnica družinske trgovinice za male živali Pet House Sonny na Ptuju in v Mariboru, ki mi omogoča da lahko lastnikom kosmatincev pomagam še na več načinov. Predvsem pa hvaležna za mojega velikega pasjega učitelja. Učitelja, ki me od kar ga imava uči, da ni čisto nič samo po sebi umevno, sploh pa ne bi smela biti vzgoja in nasploh sobivanje s psom. Z velikimi težavami z njegovo reaktivnostjo, ki so se na začetku zdele kot slepa ulica, ne glede na to kam smo zavili. Z vztrajnostjo, veliko mero potrpljenja med vsemi padci in vzponi ter z pozitivnim pristopom, korakamo s Cornijem v ‘normalno’, sproščeno pasje življenje. Upam, da skozi svojo zgodbo, tako ali drugače, navdihnem ter vzpodbudim lastnike (predvsem mali pasem) psov, k bolj aktivnemu ukvarjanju s pasjo vzgojo ter s pasjimi talenti.