Anja Klinar


Kraj dela: Ljubljana

Moje področje dela: Skupinski tečaji

Moja prva izbira za hišnega ljubljenčka v ranem otroštvu je bil sinji kit, ki se je, k sreči, kasneje razvila v željo po kužku. To željo sem si uresničila kar sama, sicer precej let kasneje, ampak vendarle, ko se mi je sedem let nazaj pridružila psička Zofi. Pri naju ni veljal rek »vsak začetek je težak«, saj se je skupna zgodba kar precej časa odvijala brez večjih težav. Gozdne živali je niso pretirano zanimale, brez težav je bila v istem prostoru z muckami, predvsem pa je uživala v učenju raznih trikcev, igri z žogo in lovljenju frizbija. O problemih, ki so se pojavili kasneje, do takrat nisem niti razmišljala. Po večjem številu slabih izkušenj je namreč postala reaktivna do drugih psov. Takrat sem začela raziskovati načine, kako to njeno težavo odpraviti ali vsaj omiliti.

Par let kasneje se nama je pridružil psiček Jovi. Z željo po dodatnem znanju in preprečevanju napak, sva se vpisala v Alfakan skupinski tečaj. Uspešno sva opravila vse tri stopnje in zaključila z AVP izpitom. Ker ima Jovi močan lovski nagon, sem se odločila, da zaposlim njegov nos. Tako sva se lotila Mantrailinga, s čimer se še vedno ukvarjava.

Že kot deklica sem želela postati učiteljica. Moje interesno polje se je vedno vrtelo okrog jezikov. Študirala sem španski in poljski jezik. Predajanje znanja vidim kot možnost, da drugim približaš tebi ljubo temo oziroma snov tako, da jo narediš zanimivo in uporabno. Pa naj gre za osvajanje jezikov ali vzgojo psov. Velika večina naredi xy število napak pri vzgoji psa. Tudi sama sem jih. V tečajih vidim, med drugim, priložnost, da se ljudem prihrani ponavljanje napak nekoga drugega. Seznanjanje s problemi na katere niti pomisliš ne, da bi te lahko doleteli, ker jih tvoj pes (trenutno) nima. Kar ne pomeni, da ga določene okoliščine ne morejo pripeljati do takšnih in drugačnih neželenih vedenj. Hkrati pa se naučiš, kako postopati, če do problema kljub vsemu pride. Tudi mi imamo še vedno vzpone in padce, vendar jih z vsem pridobljenim znanjem lažje obvladujemo.

Kot vedno pravi dobrodušni gospod iz naše ulice, ko nas sreča: »takšnih prijateljev kot sta tale dva ne boste našli, nikoli vas ne bosta pustila na cedilu, zato le glejte, da tudi vi ne boste njiju«.