Kraj dela: Ljubljana

Moje področje dela: Skupinsko delo, individualno delo, poletne in zimske aktivnosti

Moji članki: Blog

Že od majhnih nog obožujem pse. Pri 14ih letih sem dobila svojo prvo psičko, pasme aljaški malamut. Še bolj vneto sem prebirala knjige o psih, o pasjih nagonih, potrebah in preučevala, zakaj je bila dotična pasma vzrejena. Tako sem lahko bolje razumela psičkino vedenje in vedela, čemu moram posvečati več pozornosti (npr. odpoklicu). Ves prosti čas sva preživeli skupaj. Naučila me je veliko o razumevanju psov, predvsem pa vztrajnosti in doslednosti. Žal sem se morala zaradi bolezni od nje predčasno posloviti.

Leta 2006 sem dobila svojo drugo psičko Kim, pasme hovawart. Z njo sem stopila v svet kinologije. Izšolala sem jo za psa reševalca, usposobljena je za iskanje pogrešanih oseb v naravi, ruševini in pod snežnimi plazovi. Opravili sva izpite najvišjih stopenj, bili več let članici regijske reševalne enote in se udeleževali iskalnih akcij po Sloveniji. Zaradi zdravstvenih težav zdaj zasluženo uživa v pokoju, čeprav je pri svojih skoraj desetih letih potrdila normo in ima veljavno licenco za aktivnega reševalnega psa tudi za leto 2017.

Čeprav reševanje za naju ni samo hobi, temveč način življenja, ki vzame veliko časa, sva skupaj počeli še veliko več. Tekmovali sva v rally obedience-u, kjer sva dosegli lepe rezultate. Za občasno popestritev sva se lotili tudi pasjega frizbija in agilityja. Predvsem pa sva uživali v skupnih aktivnih sprehodih, potovanjih, hoji v hribe in osvajanju dvatisočakov, plavanju, kolesarjenju, različnih zimskih športih in učenju novih trikov. Ker so najini sprehodi zdaj precej krajši, več časa posvečava novi pasji disciplini – delu z nosom. Življenje s pasjim starčkom je drugačno, vendar prav tako lepo. Ker so psi pomemben del mojega življenja, me spremljajo vedno in posod.