Ponavadi smo pred prihodom štirinožnega družinskega člana polni pričakovanj, kujemo načrte o skupnih pohajkovanjih, igri, brezpogojni ljubezni, skupnem preživljanju prostega časa. Nato nastopi težko pričakovani trenutek, ko kužka pripeljemo domov in svet se začne vrteti okoli majhne kepice. Obsipamo ga s pozornostjo, prizanesljivo se smehljamo, kadar smo tarča poskakovanja in grizenja, nabiramo kondicijo med igro ‘ulovi me’ in ‘poglej, nekaj prepovedanega sem našel’. Vestno brišemo lužice in kakce, redno obiskujemo trgovine s pasjo prehrano, saj je tale kužek pravi gurman in nikoli z ničemer zadovoljen, trdno zatisnemo oči, kadar švigne na cesto, teka za mucki in ptiči, koplje luknje.

badge_level1

Nato, pri nekaterih skrbnikih prej, pri drugih pozneje, nastopi trenutek streznitve, kateremu navadno botruje kakšen neprijeten pripetljaj – jezna opazka sorodnika o umazanih, raztrganih oblačilih, kadar pride na obisk, sosedino negodovanje nad neutolažljivim cviljenjem, lajanjem, kadar gremo zdoma, grožnja šefa, da zamujanja zaradi ‘lovljenja psa’ ne bo več dolgo toleriral, znančeve pritožbe o ubogih travmatiziranih muckih. Potrebno bo nekaj ukreniti. Potrebno bo ozavestiti, da se svoboda psa dogaja znotraj meja. Kuža meje potrebuje, znotraj njih se počuti varno, natanko razume, kaj je dovoljeno in česa ne dovolimo, ni zmede, konfliktnih situacij, stresa. Ob prihodu psa so te meje ozke, ko v procesu vzgoje (učenja) pri psu oblikujemo tiste vedenjske vzorce, ki jih želimo, lahko meje rahlo razširimo in opazujemo učinek širitve. Kadar opazimo, da je širitev povzročila ‘rahljanje’ želenega pasjega vedenja, mejo pomaknemo nazaj tja, kjer smo bili z odzivi in vedenjem psa zadovoljni.

Za štirinožnega nadobudneža in družino je lažje, če že pred prihodom psa sprejmemo dogovor o mejah in orodjih, ki nam bodo na poti učenja pomagala do začrtanega cilja – vzgojenega psa, in da dogovor spoštujemo. In katera so ta orodja, ki so se pri vzgoji in delu s psi pokazala kot najučinkovitejša?

NOTRANJI BOKS/KLETKA/ZUNANJI BOKS

To je orodje, ki nam pomaga, da psu postavimo meje znotraj bivalnega okolja. Pred desetletjem se o učinkovitosti boksa ni govorilo. Nasprotno, uporaba boksa se je povezovala z nečim groznim, na primer z odvzemom pasje svobode, ki pa je v opisanem kontekstu popolnoma nepotrebna, pogosto nevarna. Z leti uporabe smo prišli do spoznanj o njegovi učinkovitosti, nenadomestljivosti na mnogih področjih

UČENJE SOBNE ČISTOČE

psi so izjemno čista bitja, neradi opravljajo potrebo tam, kjer počivajo, in ker je kletka prostor za počitek, bodo kužki storili marsikaj, da se v njej ne bodo ponečedili. Potrebno je samo malce skrbnikove vestnosti (peljati psa na prosto po počitku ali hranjenju) in kuža je sobno čist brez nepotrebnih konfliktov, hude krvi, plenic in podobnega, stanovanje je varno pred lužicami in kupčki.

UČENJE “POČIVAJ”

mnogo skrbnikov kmalu ugotovi, da tudi po izdatnem sprehodu (ali celo preganjanju z ostalimi kužki) kuža pride domov, vendar je še kar nemiren, grize, laja, skratka počenja neumnosti. Tovrstno pasje vedenje je rezultat utrujenosti, adrenalina, kuža se ne zna umiriti sam, zato mu pomagajmo tako, da ga omejimo, saj tovrstno omejitev nujno potrebuje.

  • Kadar psu kletko pravilno predstavimo, le-ta postane varno zavetje pred otroci, obiskovalci, hrupom itn.
  •  Je v pomoč pri učenju nadzorovanega sprejemanja obiskovalcev, poštarjev, s čimer se izognemo kupu neželenih vedenj (skakanje, grožnje, varovanje).
  •  Omogoči izogibanje konfliktom med skrbnikom in psom, saj kuža počiva takrat, ko se z njim ne utegnemo aktivno ukvarjati, med našo odsotnostjo bo varen, ne bo imel možnosti uničevati pohištva, ne bo v nevarnosti, ker bi se ukvarjal z električno napeljavo, na vrtu ne bo preganjal kolesarjev, pešcev, psov, ne bo kopal lukenj in podobno.
  •  Omogoča varno in mirno vožnjo v avtomobilu, saj kuža v boksu počiva, ne moti ga zunanje premikanje pokrajine, veliko lažje se izognemo slabosti in bruhanju.
  •  Pomaga pri dragoceni učni uri samokontrola pri izhodu iz boksa, kar pomeni, da kužka hitro privadimo, da ne izstopi iz nekega prostora brez našega dovoljenja, kar nam pomaga zgraditi samokontrolo pri izhodu iz stanovanja, avtomobila, vrta.

123Naslednje orodje na seznamu tistih, ki oblikujejo zdrave meje, je vrv, s katero psu učinkovito predstavimo naša pričakovanja v zunanjem okolju in z njeno uporabo psa naučimo življenjsko pomembne lekcije:

  •  Odzivnost v vsaki situaciji (odpoklic) v prisotnosti ostalih psov, ljudi, živali, divjadi. Eden izmed pogostih spodrsljajev skrbnikov je ta, da psa ne naučijo, da je prihajanje koristno, nujno in za psa največja nagrada. Marsikdo iluzorno misli, da se bo kuža odzval klicu zato, ker so ga pač poklicali. Zmota! Psa je potrebno naučiti, da je prihod k skrbniku nagrada vseh nagrad in vrv je pravšnji pripomoček za tovrstno učenje, saj omogoča prostost psa ob skrbnikovem popolnem nadzoru.
  •  Pomoč pri učenju prinašanja igrače, delitve plena – kajti deliti plen (igračo, kost, grizalo) s skrbnikom za psa pač ni nekaj naravnega (v naravi psa je, da plen odnese, skrije in ga použije) in psu korist prinašanja predstavimo s pomočjo popolnega nadzora, ki onemogoči odnašanje in ga hkrati uči o veliki koristi delitve in prinašanja.
  •  Izgradnja sodelovanja s skrbnikom brez povodca .V začetnih stopnjah vzgoje uporabimo vrv domala povsod – na vrtu, sprehodu, med igro psa s skrbnikom. Je nekakšna varovalka, ki psu pomaga k sprejetju prave odločitve, da je prihod k skrbniku optimalna nagrada.Ne moremo se izogniti predstavitvi dveh orodij, ki imata pri postavljanju mej osrednjo vlogo – povodec  (kratek, raztegljiv, dvojni) in ovratnica (oprsnica). Žal se številni skrbniki ne ukvarjajo z njuno funkcionalnostjo, temveč se posvečajo njuni zunanji pojavnosti, ki resnično ni bistvena. Povodec (in seveda ovratnica/oprsnica) omogočata:
  •  Oblikovanje tempa, položaja (levo, desno) hoje. Psi s svojimi štirimi tačkami gotovo tacajo hitreje kakor ljudje, zato je bistvenega pomena, da psa že od malega učimo, katera hitrost je za nas sprejemljiva. Prav tako jih privajamo, da se gibljejo na tisti strani, ki nam je ljuba (leva ali desna) in jim ne dovoljujemo hoje sem in tja, saj zna biti ta nevarna (zapletanje, spotikanje, avtomobili).
  • Učenje mej na pločniku. Priporočljivo je psa navaditi ustavljanja pred prehodi, robniki, saj je tako njegovo gibanje po urbani sredini varnejše.
  • Nadzorovano gibanje mimo psov, ljudi, koles, invalidskih vozičkov itn. Drži, da so kužki bolj ali manj družabna bitja, vendar nikakor ni sprejemljivo, da psa ne naučimo mirne hoje mimo psov in ostalih urbanih dejavnikov, saj pločniki in cestišča resnično niso primeren prostor za pasje druženje. Pri tem nikoli ne pozabimo, da so tudi psi, ki jim vsiljivost predstavnikov iste vrste ni po volji (strahovi, starost, bolezen), nekateri psi opravljajo delo (psi pomočniki ali mantrailerji). Prav tako ni vljudno, da kuža s smrčkom sili v otroke (in njihove prigrizke) in v otroške vozičke, se zaganja proti kolesarjem. Skratka, povodec je koristen pripomoček, da psa naučimo družbeno sprejemljivega vedenja, nikakor naj ne postane orodje za zadrževanje psa, ki ga nismo naučili nadzora nad lastnimi nagoni.

Meje in svoboda znotraj njih so za psa nekaj čisto naravnega, saj narava sama postavlja meje, zato se psi znotraj njih počutijo domače, varno, sproščeno in srečno.