Imeti psa je vznemirljiva in pomembna odločitev, ki hkrati prinese tudi veliko odgovornost. Zagotovo pa si vsak želi vzgojenega in zanesljivega psa. Le s primerno vzgojo pa se lahko uresniči predstava o prijetno vzgojenem spremljevalcu. Kinologija se razvija, z naraščujočo populacijo psov, pa prav tako narašča tudi količina informacij, ki jih je možno pridobiti za boljše razumevanje psov. Dobro je, da se za lažjo vzgojo informiraš predvsem glede učnega procesa in komunikacije psov, saj ti bo teoretična osnova pomagala pri razumevanju in apliciranju različnih tehnik in metod pri treningu s tvojim psom.

Kaj je definicija vzgoje psa?

Obstaja več definicij vzgoje. V osnovi pa je vzgoja interakcijski proces, ki vključuje skrb za telesni, čustveni, kognitivni in socialni razvoj ter oblikovanje vedenja.

Pojem vzgoje je širok. Vsak ima drugačno predstavo ali cilje pri vzgoji psa. Ne glede na različne ambicije pa se je treba vzgoje lotiti sistematično in dosledno. Eden izmed pomembnejših sestavnih delov vzgoje pa je zagotovo časovna komponenta. S poznavanjem učnega procesa, faz odraščanja in z etičnim pristopom vemo, da oblikovanje novih navad ne gre doseči čez noč.

1. Poznavanje učnega procesa pri psu

Psi se učijo celo življenje. Učni proces poteka 24/7, ne le takrat ko se skrbnik s psom ukvarja. Problem večine lastnikov psov pa je, da pričakujejo, da bo pes določene stvari znal in vedel kar sam od sebe. Temu pa seveda ni tako. Zato je nujno, da se opremiš s primernim znanjem in v prvem koraku spoznaš in razumeš učni proces psa ter osnove psihologije, da bo potem vzgoje in učenja lažji in hitrejši. Psi se učijo preko asociativnega učenja (klasično in instrumentalno pogojevanje), kar pomeni, da se pes nauči povezovati med seboj različne dražljaje ali dogodke. Pri omenjeni obliki učenja je ena stvar povezana z drugo, kar psu omogoči, da lahko predvidi in se odzove na dogodke glede na pretekle izkušnje. Prav tako je dobro, da veš, da so psi oportunisti. Pomeni, da stremijo k temu, kar se jim najbolj splača (dosežejo nekaj, kar si želijo ali se izognejo neprijetnosti).  Za optimalne rezultate se je izkazalo, da se najbolje obnese učenje s pozitivno motivacijo, ki skozi trening zajema vse faze učnega procesa (oblikovanje vedenja, utrjevanje, generalizacija).

2. Tvoje želje in pričakovanja

Preden se lotiš vzgoje je pomembno, da veš kaj si želiš od psa in kakšna so tvoja pričakovanja. Kako bi naj pes vedel kaj bi naj počel, če tega niti ti ne veš? Pes se bo vedel tako, kot je njemu najbolj naravno.  Zato, definiraj  svoje želje in pričakovanja že preden v svojo skrb sprejmeš psa.  Tvoji cilji pa naj bojo seveda zastavljeni realistično. Pri določanju ciljev vzemi v obzir tudi potrebe in pasmo svojega psa. Prav tako je pomembno, da razmisliš na kak način želiš doseči svoje cilje in koliko truda, dela, časa, denarja si pripravljen/a vložiti v uresničitev ciljev. Saj bodo rezultati na koncu odvisni od tvojega truda. Glede na to, da psa sprejmeš v svoje okolje, je tvoja naloga, da psa usmerjaš  v želeno smer, mu nudiš varnost ter izgradiš dobro medsebojno sodelovanje in zaupanje. Sigurno se bo kdaj zgodila kakšna napaka, bodisi iz tvoje strani, bodisi iz strani psa. Napake so normalen del življenja. Ljudem se zgodijo napake na dnevni ravni. Iz neznanega razloga pa družba pričakuje, da bi morali biti psi vedno in povsod 100% zanesljivi.

3. Tvoja vloga pri vzgoji psa

V procesu vzgoje je ključna tudi tvoja vloga in ne le vloga psa. Vzgoja pa bo za oba bolj prijetna, če sodelujeta ti in tvoj pes kot ekipa. Kvalitete, ki jih potrebuješ pa zajemajo: doslednost, vztrajnost, odločnost, skrbnost, odgovornost, seveda pa ne pozabi na faktor zabavnosti. Ti si ogledalo svojega psa. Pes se bo ravnal po tebi, saj psi zelo dobro čutijo in posnemajo energijo svojega skrbnika. Zato ne pozabi nameniti pozornosti tudi tvojemu počutju in pristopu. Tako kot ti daješ svojemu psu informacije s svojo komunikacijo, moraš vedeti, da tudi tebi pes ves čas daje informacije. Tvoja naloga pa je, da na podlagi informacij primerno zastaviš trening. Trening torej zastaviš glede na psa, ki ga imaš pred sabo. Za prijetno sodelovanje in vzgojo pa je ključnega pomena upoštevati in pri poskrbeti za osnovne potrebe psa.  Osnovne potrebe psa zajemajo: fizične (hrana, voda, spanje), emocionalne (varnost, zaupanje, doslednost), socialne (igra, povezovanje), kognitivne (učenje, raziskovanje).

4. Pravila in omejitve

Pravila in omejitve so pomemben element vzgoje psa, ne glede na to za kakšen pristop se odločiš. Svetujemo psu prijazen pristop. Učenje s pozitivno motivacijo vključuje pravila in omejitve. Učenje z dobrim sistemom preko pozitivne motivacije vsekakor NI permisivna vzgoja in podkupovanje!  Psi se dobro znajdejo v okolju, ki jim nudi strukturo, usmeritve in rutino. Omejitve in pravila ne pomenijo strogosti, kreganja in ustvarjanje konfliktov.  S pomočjo pravil in omejitev lahko psa usmerjaš in podpiraš v pravi smeri. Prav tako mu s pravili omogočiš fizično in mentalno varnost. Psi se učijo preko ponovitev in rutine, zato jim je enostavno, če so situacije strukturirane in tvoji odzivi predvidljivi. Psi ne morejo brati misli in zato se brez strukture pojavi nesigurnost, poveča se reaktivnost in postanejo bolj nepredvidljivi. Pomembno se je tudi zavedati, da je treba pri vzgoji mladička ali prevzgoji psa uvesti več pravil in omejitev. Pri odraslemu,  vzgojenemu psu, ki mu zaupamo in ki pozna rutino in ve kakšna so pričakovanja, pa lahko določene omejitve opustimo (npr. sledni povodec.)

5. Preventiva

Učenje s pozitivno motivacijo deluje optimalno v kombinaciji s preventivo. Preventiva pomeni, da psu onemogočiš početi neželena vedenja. Preventiva pa ne pomeni, da psa skrivaš in umikaš iz stresnih situacij. Pač pa pomeni, da zastaviš učni proces po zmožnosti psa, tako da bo uspešen in da se nauči premagovati izzive. Tak pristop sicer zahteva več razmišljanja, načrtovanja iz strani skrbnika, prihrani pa ogromno medsebojnih konfliktov in slabe volje. Enako, kot pes s ponovitvami utrjuje želena vedenja, se z izvajanjem in ponavljanjem neželenih vedenj le ta krepijo. Če torej želiš spremeniti neko neželeno vedenje, je nujno, da izvajanje neželenega vedenja prekineš. Vedenje, ki ga želiš eliminirati pa zamenjaš z nadomestnim vedenjem. Namesto, da psu ves čas prepoveduješ česa vse ne sme početi, mu raje predstavi vedenja, ki jih lahko počne v določeni situaciji.

6. Jasna komunikacija in doslednost

Obstajajo razlike v komunikaciji med ljudmi in psi. Zato je pomembno, da se naučiš komunicirati s psom, tako da bo njemu razumljivo. Psi komunicirajo neverbalno, zato se dobro odzivajo na telesno govorico. Da lahko tudi ti lažje razumeš komunikacijo svojega psa, je pomembno da se naučiš brati njegovo govorico telesa. Ljudje se bolje znajdejo z verbalno komunikacijo. Pes v osnovi ne razume besed, ki jih govorimo, s pravilnim pristopom in razumevanjem učnega procesa, pa lahko psa pripraviš do tega, da bo znal povezati besede z vedenjem, ki sledi. Psi se vedno odzivajo po svojih najboljših močeh na vse informacije, ki jih prejmejo iz okolja. V primeru, da ti odziv psa ni všeč, je najbrž problem v tvoji nejasni komunikaciji. Psom vsekakor ni v interesu delati napak z namenom, da bi te jezili ali ker bi bili trmasti.  Z jasno komunikacijo lahko psu sporočiš kaj od njega želiš in pričakuješ. Zato je tudi dobro, da sam/a veš kaj v določeni situaciji želiš in pričakuješ od psa. Poleg jasne komunikacije pa je ključnega pomena tudi doslednost. Le doslednost bo prinesla želene rezultate. Kajti nedoslednost bo v psu zbudila nesigurnost in zmedenost.

7. Počitek

Počitek je ključnega pomena za zdravje in normalno delovanje organizma. Med spanjem se regenerira telo. Spanec tudi dobro vpliva na kognitivne funkcije. Redni spanec pa prav tako pomaga pri krepitvi imunskega sistema.  Psi, ki imajo zagotovljenega dovolj počitka so bolj sproščeni, so bolj dovzetni za učenje in se bolje spopadajo s stresom.  Psi potrebujejo ogromno počitka, odrasli psi v povprečju spijo 14 ur dnevno v intervalih. Pri mladičkih in seniorjih pa je potreba po spanju še večja.  Privošči svojemu psu kvaliteten počitek v mirnem, udobnem kotičku.

8. Psiho-fizične aktivnosti

Vsak pes, ne glede na velikost potrebuje aktivnosti za zdravo in izpolnjeno življenje.  Nekateri več, drugi manj. Naloga vsakega skrbnika pa je, da usmeri talente psa v kvalitetne zaposlitve, tako da lahko poteši odvečno energijo in zadovolji svoje nagone.  Z rednim gibanjem in različnimi zaposlitvami pa se krepi tudi povezanost in sodelovanje med skrbnikom in psom. Poskrbi za kombinacijo mentalnih in fizičnih aktivnosti. Mentalne zaposlitve so nepogrešljive, saj izključno s fizično aktivnostjo pes pridobiva na kondiciji. Mentalne aktivnosti pa zaposlijo tudi možgane, spodbujajo razmišljanje in na tak način lahko kvalitetno zaposliš svojega psa. Obstaja ogromno različnih aktivnosti. Najdi aktivnost, v kateri tvoj pes uživa.  Glede na to, da psi radi vohajo in je to njihovo najbolj izraženo čutilo, je smiselno psu omogočiti čim več aktivnosti, pri katerih lahko pes išče in uporablja svoj smrček.

9. Stres

Tudi psi doživljajo stres. Stres je eden od gradnikov, ki v določeni meri pripomore k normalni funkciji organizma. Težava nastane, kadar je stresa preveč. V primeru, da je pes konstantno izpostavljen stresnim dogodkom nastopi kronični stres. Kronični stres poslabša zmožnost učenja, poruši se imunski sistem, delovanje telesa, zmanjša se absorbcija hrane…. Zato v prvi vrsti poskrbi za splošno zdravje in dobro počutje psa. Pes bo sproščen, kadar bo imel zadovoljene osnovne potrebe, nagone, odvečno energijo. Ko psa vzgajaš, nameni pozornost predvsem čustvenemu stanju in uravnavi živčnega sistema. Spremljaj govorico telesa svojega psa, njegove odzive in temu primerno zastavi učni proces ter poskrbi za ustrezno dekompresijo pri premagovanju izzivov. Ne potlačuj njegovih čustev. Obstaja velika razlika ali se pes lepo vede, ker je sproščen, se počuti varno, se je naučil veščin ali pa pes, ki navzven zgleda “priden”, v resnici pa so njegova čustva potlačena.

10. Socializacija

V procesu socializacije pes pridobiva ustrezne veščine s katerimi komunicira z okoljem in se nanj ustrezno odziva.  Socializacija ne poteka samo z drugimi psi, ampak vključuje tudi druge dražljaje kot so ljudje, promet, druge živali, zvoki, vonjave, različne podlage, pridobivanje izkušnje v različnih okoljih. Pomembno je, da se socializacije lotiš strukturirano, v procesu pa se prilagodiš glede na zmožnosti svojega psa. Skrbno izberi situacije, katerim izpostaviš svojega psa, da bo pridobil pozitivne izkušnje in tako postal  samozavesten in sproščen. Slabe izkušnje lahko vodijo v razvoj vedenjskih težav.  S tvojim nadzorom in s tvojo pomočjo daješ svojemu psu občutek varnosti in zaupanja.  V celotnem procesu delujeta tvoj pes in ti skupaj, kot ekipa.