Čivava je verjetno ena najbolj zmotno stereotipiziranih pasem, kar jih poznamo. V zadnjih letih je beseda čivava postala sinonim za »odrene hudogrize«, oziroma še bolj žaljivo »podgane«. Težko je verjeti, da je bil to nekoč sveti pes, čigav duh naj bi bil vodnik skozi posmrtno življenje za preminule bogataše.
Po pasemskem standardu naj bi imela čivava inteligentno, veselo in odprto naravo, s tem da je “oster” temperament v pasmi gledan kot velika napaka.
Ti psi so namreč, če so pravilno socializirani, odlični družinski člani, reševalni psi, športni psi ali karkoli drugega, kar bi pričakovali od njihovih večjih protipostavk. Skratka, pasma, ki je primerna za skoraj vsak dom.
Z le 1,8–2,7 kg, je čivava odlična izbira za ljudi, ki redno potujejo saj izpolnjuje večino zahtev hotelov, letalskih družb in javnega prometa. Dlaka je lahko kratka ali dolga, in ni zahtevna za vzdrževati.
Odpuščajoč, prilagodljiv in odprt značaj je odličen za ljudi, ki imajo prvega psa. Seveda pri tem tudi primore njihova majhna velikost, namreč so veliko bolj obvladljivi—sploh če imate majhne otroke.
Njihova vzdržljivost in vztrajnost tudi veliko ljudi preseneti. So odlični pohodniški spremljevalci, in redna fizična aktivnost bo zagotovila, da bodo v top formi tudi pri svojih 16. letih. To je namreč ena izmed pasem z najdaljšo življenjsko dobo. Od kavč psa, do aktivnega prijatejčka; ni dosti kar čivava nebi zmogla.
Kako torej si je ta sveta pasma prislužila tako okrnjen sloves?
Razlog za ta slab sloves leži v njihovi pogosto slabi socializaciji. Postal je trend, da ljudje kupujejo pse za v torbico oziroma z namenom, da z njimi ravnajo bolj kot s človeškimi dojenčki in modni dodatek kot s psom. Slabe vzrejne prakse in genetika so prav tako prispevale k temu, da je pasma postala bolj zadržana, negotova in nagnjena k grizenju. Medtem ko je videz čivave dosegel skrajnosti v velikosti in lepoti, je njihov temperament trpel.
Kako pa lahko zagotovite, da bo vaša bodoča čivava dober družinski član?
Izberite primernega vzreditelja
5-minutno iskanje po Googlu ni dovolj. Izberite uglednega, rodovniškega vzreditelja. Če je mogoče, poskusite spoznati »starše« mladička, ki ga želite pripeljati domov, in preverite, kakšen je njihov temperament. Vprašajte, kako pogosto ima vzreditelj leglo, saj ne morete pričakovati dobro socializiranih mladičkov, če ima hkrati 5 legel. Vprašajte o sorojencih in v kakšnih domovih so. Sprašujte in sprašujte in sprašujte. Več ko boste spraševali, jasnejšo sliko boste imeli o pasmi in leglu.
Imejte strategijo za socializacijo
Ne padite v past, ki jo počnejo mnogi ljudje, ko pripeljejo domov ljubkega, majhnega mladička in pričakujejo, da bo takoj popolnoma vzgojen. V tem pogledu so psi zelo podobni otrokom, še vedno se učijo sveta in če niste previdni, jih bodo njihove izkušnje oblikovale na načine, ki vam morda ne bodo všeč. Zato ne čakajte, da se začnejo pojavljati težave, bodite proaktivni, da bo imel vaš pes najboljše možnosti za polno življenje. Samo zato, ker je pes majhen in ga je lažje fizično obvladati ne bodite površni pri vzgoji. Hoja na popuščenem povodcu, dober odpoklic in samokontrola so zlata vredne!
Ne dovolite, da njihova velikost vpliva na to, kako z njimi ravnate.
Čeprav so ljubki (in včasih puhasti), so na koncu koncev še vedno psi. Z enakimi prvinskimi nagoni kot vsi drugi. Pes ni igrača! Zato jih ne obravavajte kot, da so. Namesto tega se preizkusite v raznih pasjih športih kot so agility in rally, morda vas bodo presenetili.
Če se boste držali vseh naštetih načel potem verjamem, da boste tudi sami ugotovili kako odlična pasma je čivava. Njihova majhna velikost je le plus! Ne pustite, da vas slabi stereotipi zavedejo, morda boste zgrešili psa vašega življenja.
Naslovna fotografija: Kjara Kocbek, foto1: Jan Koren