Življenje psov se ves čas razvija in v vsem tem času odkar so naši zvesti spremljevalci, je marsikaj drugače. Življenjski stil ter pričakovanja ljudi, pa psom v veliki meri več ne omogočajo, da so psi. Čeprav so se psi v vsem tem času prilagodili ljudem, so pa še vedno prisotna nagonska, naravna vedenja, ki so za pse popolnoma normalna, v današnjem času pa so nekatera vedenja žal kažejo v neprimerni situaciji in so zato postala nesprejemljiva iz strani družbe.

PRIČAKOVANJA DRUŽBE OD PSOV

Spremembe pa so prinesle tudi drugačna pričakovanja od ljudi. Družba je oblikovala določene norme glede vedenja psov v urbanem okolju. Ljudje imajo zato pogosto neustrezno predstavo in pričakovanja od svojega psa. Psi so vpleteni v naš vsakdan bolj intenzivno, kot kadarkoli prej. Danes psi živijo pretežno v urbanem okolju, kot spremljevalci, predvsem za izpolnitev človeške želje po emocionalni podpori, v veliki meri brez posebnega namena. V preteklosti so psi spremljali ljudi z namenom pomoči pri različnih opravilih (lov, prinašanje, pašnja, čuvanje…). Različne pasme so uporabljali v različne namene glede na potrebe ljudi, temu primerno pa so se razvijale tudi določene karakteristike pasem. Vsaka pasma ima izražena svoja vedenja in nagone, ki so jih ljudje stoletja trudili ohranjati s ciljano vzrejo. Ti nagoni so še danes prisotni in se kažejo na različne načine. V primeru, da pes svojih nagonov nima zadovoljenih, se največkrat kažejo kot vedenja, ki so za življenje v urbanem okolju tretirana kot neželena.

PRAVO VEDENJE V NAPAČNEM SVETU

Čeprav so psi  prilagodljiva bitja, pa določene karakteristike in nagoni pasem še vedno ostajajo in se izražajo na različne načine. Tako je marsikatero vedenje, ki je za psa popolnoma naravno postalo nesprejemljivo. Težava v osnovi izhaja iz tega, da so specifične karakteristike psov pri določenem delu zaželene, v vsakdanjih situacijah pa ne. Čeprav se je pes znašel v drugačnem okolju, še ne pomeni, da bodo njegova vedenja in odzivi, ki jih poganja genetika kar izginili. Vedenja in odzivi ostajajo enaki, pes jih izraža le v drugačni situaciji. Problem torej ni v psu, ampak v napačnem razumevanju od ljudi. To pa ne pomeni, da bi moralo biti psom vedno in povsod dopuščeno, da lahko počnejo karkoli želijo. Naloga skrbnikov, predvsem delovnih psov bi morala v osnovi biti usmerjanje energijo svojega (delovnega) psa v pravo smer. Psi bodo blesteli in osrečeni, ko jim bo omogočeno zadovoljiti potrebe in nagone. Tako se bodo v kombinaciji s primerno vzgojo lažje prilagodili v urbanem okolju. Upoštevaj torej pravilo: Najprej poskrbi za potrebe psa, preden od njega pričakuješ lepo vedenje v za psa “umetnih” situacijah. 

KJE JE MEJA RAZVAJENOSTI

Spanje na postelji, opravljanje potrebe na pleničnih podlogah, oblačenje v plaščke, nošenje v torbici….Pa je vso razvajanje res bolje za psa?

Danes povprečen pes živi moderno življenje, kot hišni ljubljenček. Psi živijo bolj udobno življenje kot kadarkoli prej. Čeprav se morda marsikomu zdi, da psom delajo uslugo s tem, da psom omogočijo, da so cel dan prepuščeni samim sebi in počnejo karkoli želijo, da lahko poležavajo na kavču, uživajo vlogo vrtnega palčka v ograjenem vrtu in se prehranjujejo na samopostrežnem bifeju iz magičnih skodelic, ki so vedno napolnjene s hrano. Temu pa žal ni tako, četudi se sliši sanjsko, saj v opisani zgodbi pes ne rabi niti premakniti tačke, pa mu je že vse postreženo pred smrčkom. Takšno razvajanje izhaja iz čustvenih potreb ljudi in vsekakor ni glavni dejavnik s katerim bi resnično osrečili psa.

Vsi radi razvajamo svojega psa in seveda je dobro, da svojim psom omogočimo kvalitetno življenje. Razvajanje v mejah normale je seveda sprejemljivo za dobro počutje nas in našega psa. Dandanes pa je razvajanje psov prešlo že v več ekstremov.

PASJA SREČA

Zavedati se moramo, da je pes v  osnovi še vedno žival in ne igrača. Pomembno je poskrbeti za pse, tako kot si zaslužijo in omogočiti to kar potrebujejo! Ena izmed glavnih težav modernih lastnikov je, da svojemu psu ne omogočijo dovolj gibanja, mentalnih zaposlitev. Da bi lahko vzpostavili srečen in zdrav odnos s svojim psom moramo v prvi vrsti razumeti in poskrbeti za njihove potrebe. Osnovne potrebe psa zajemajo: fizične (hrana, voda, spanje), emocionalne (varnost, zaupanje, doslednost), socialne (igra, povezovanje), kognitivne (učenje, raziskovanje). Upoštevati pa moramo tudi individualnost našega predstavnika pasme. Kajti vsaka pasma ima svoje specifične lastnosti in sposobnosti. Preden se lotimo usposabljanja in razvijanja potenciala svojega psa, je pomembno razumeti njegove pasemske značilnosti. Glede na to, da obstaja ogromno različnih pasem psov, se zagotovo najde primerna pasma psa za vsakogar. Ne moremo pričakovati, da se bo pes obnašal drugače, kot mu narekuje genetika, samo zato, ker nam vedenje ni všeč. Zelo neodgovorno je izbrati psa, ki mu ne moremo nuditi kar potrebuje.

RAZUMEVANJE PASME IN INDIVIDUALNOSTI PSA

Pasme so glede na svoje karakteristike razdeljene v 10 skupin po FCI standardu.

FCI 1 Ovčarji in pastirski psi: Ovčarski psi so bili vzrejeni za zganjanje in pašo živine. Še danes se znajdejo v vlogi pomočnika na kmetijah. Pogosto pa jih zasledimo tudi pri udejstvovanju na različnih športnih disciplinah.  Pastirski psi so namenjeni za čuvanju črede pred plenilci. Še danes imajo pomembno vlogo na kmetijah. V skupini FCI 1 gre za izjemno delovne pse, ki potrebujejo izkušenega in aktivnega skrbnika, kajti le s primerno vzgojo, socializacijo in usmerjanjem nagonov, lahko ti blestijo. Vsekakor pa niso najbolj primerni za vlogo izključno hišnega ljubljenčka. Značilni izzivi vključujejo zaščitniško vedenje, nezaupljivost do tujcev, nagnjeni so tudi k tesnobi in prekomerni senzibilnosti. Ob neprimerni vzgoji in pomanjkljivi socializaciji se razvijejo strahovi, preganjanje in destruktivnost.

FCI 2 Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi: Skupina je razdeljena na 3 sekcije kamor spadajo medsebojno različni psi z različnimi nameni. Pinči in šnavcerji so bili namenjeni za lov miši in podgan. Danes pa se najdejo predvsem v vlogi družinskih psov. Molosi so veliki mišičasti psi, za njih je značilna močna telesna zgradba, so vzdržljivi in zaščitniški, saj so v preteklosti opravljali vlogo čuvajev, zato so še danes zelo dobri čuvaji. Švicarski planšarski psi so nastali, zaradi potrebe po varovanju živine. Ponekod še vedno delujejo kot delovni psi. Zaradi izjemne vezi s človekom in njihove mirni, strpne in neustrašne narave, primerni tudi kot odlični  družinski psi.

FCI 3 Terierji: Terierji izhajajo iz lovskih psov, bili so vzrejeni za zatiranje manjših škodljivcev. Nekateri terierji so še danes v uporabi za lov, večinoma pa so prevzeli vlogo družnih psov. Delimo jih na velike in srednje terierje, male terierje, bulterierje in pritlikave terierje. Za terierje je značilno, da so energični, aktivni in čeprav so večinoma majhne rasti, so po naravi zelo samozavestni, samosvoji, z veliko željo po raziskovanju. Zaradi izrazitega lovskega nagona je značilno kopanje lukenj in preganjanje manjših živali. Terierji so primerni spremljevalci za aktivne skrbnike, znajdejo pa se tudi v različnih športnih kinoloških disciplinah.

FCI 4 Jazbečarji: Lovski psi, ki so prepoznavni po značilni dolgi telesni zgradbi. Njihova telesna zgradba je prilagojena za plezanje po rovih, v katerih so lovili predvsem jazbece. Jazbečarji imajo izrazito razvit lovski nagon, so pogumni in kljub manjši rasti, so precej aktivni. Čeprav so v osnovi lovski psi, so danes zelo razširjeni v vlogi hišnega ljubljenčka. Razlikujejo se glede na tip dlake: dolgodlaki, kratkodlaki, resasti. Kljub manjše rasti, so aktivni in potrebujejo fizično, kot tudi mentalno zaposlitev.

FCI 5 Špici in pratipski psi: Spadajo med najstarejše udomačene pse, ustvarjeni za vleko, lov in čuvanje. Še danes so nepogrešljivi pri opravljanju določenih nalog. Obenem pa so tudi razširjeni zvesti spremljevalci aktivnih ljudi. Značilna je močna osebnost, so živahni, aktivni in radovedni, znajo pa biti tudi zaščitniški in precej vokalni. Potrebujejo izkušenega skrbnika, ki razume njihovo naravo. S pomanjkljivo socializacijo lahko postanejo plašni. Delimo jih v podskupine: Nordijski vlečni psi, evropski špici, azijski špici in pratipi.

FCI 6 Goniči in krvosledci: Goniči so specializirani za iskanje sledi in lov na divjad. Izrazit voh, vzdržljivost, samostojnost in neodvisnost jih odlikuje v super lovskega psa. Ne manjka pa jim tudi aktivnosti in radovednosti. Imajo zelo močan lovski nagon in izrazito željo po vohanju, kar lahko predstavlja izziv lastnikom, takšnim psom pa družinsko življenje le stežka zadostuje. Goniči so najstarejši lovski psi, njihova glavna naloga je iskanje divjadi po sledi in glasna gonja.  Krvosledci pa so namenjeni za zasledovanje obstreljene živali. Najbolj uživajo v vlogi  kot lovski in reševalski psi, saj so vzdržljivi, samostojni, energični in radovedni, temperamentni.

FCI 7  Ptičarji: V osnovi uporabljeni za iskanje perjadi in divjadi, ob najdbi lovca opozorijo z značilno pozo. Ptičarji so aktivni psi in še danes blestijo v vlogi lovskega psa, znajdejo pa se tudi kot izjemni športni psi v različnih kinoloških disciplinah. V zadnjem času so postali priljubljeni tudi kot družinski psi, vendar zahtevajo ogromno gibanja in mentalnih zaposlitev, zato potrebujejo aktivnega in izkušenega skrbnika. Kratek sprehod in poležavanje na kavču vsekakor ne bo zadosti. Glede na to, da so v osnovi lovski psi, še danes posedujejo močan lovski nagon.

FCI 8  Prinašalci, šarivci in vodni psi: V osnovi lovske pasme, ki to nalogo opravljajo še danes. Šarivci so pomagali pri lovu, tako da so iskali in izganjali divjad. Prinašalci pa so pomagali pri lovu z iskanjem in prinašanjem ustreljene živali. Danes so vsestransko uporabljeni. Vodni psi so bili prvotno vzrejeni za pomoč ribičem in lovcem ob vodi, zato so odlični plavalci. Pasme skupine FCI 8 odlikuje njihova prilagodljivost, naklonjenost človeku, prijaznost in socialnost v idealnega družinskega psa. Prav tako pa so lahko odlični delovni psi v različnih disciplinah, saj so inteligentni, lahko vodljivi in po naravi radi sodelujejo, saj so zelo navezani na svojega lastnika.

FCI 9  Družni psi: V to kategorijo spadajo manjši in pritlikavi psi, ki izhajajo iz različnih starih pasem, večinoma so izgubili delovne lastnosti. Ustreza jim bližina človeka, zato so primerni za družbo kot hišni ljubljenčki, predvsem za začetnike in mlade družine, saj so prijazni in lahko vodljivi.. So majhne rasti, prijazni, vodljivi in inteligentni. Kljub velikosti pa prav tako potrebujejo dosledno vzgojo, gibanje in mentalne zaposlitve. Vedenjske težave se pojavijo predvsem zaradi pomanjkljive vzgoje, socializacije in pomanjkanjem aktivnosti in prekomerne razvajenosti.

FCI 10 Hrti: Hrti so prepoznavni predvsem po njihovi elegantni, vitki a mišičasti postavi. V svojem bistvu so hitri in agilni lovci, z dobrim vidom. Zaradi posebne oblike glave imajo od vseh psov najširše vidno polje, njihovo vitko in mišičasto telo pa jim omogoča, da dosegajo izjemno hitrost pri teku. Karakterno so mirni, prijazni in sramežljivi. Kljub umirjeni naravi pa so primerni tudi za nekatere športne discipline, saj so dobri tekači. Hrti so primerni za začetnike, potrebujejo pa redno in intenzivno vadbo.

REŠITEV- URESNIČI POTENCIAL SVOJEGA PSA:

V današnjem hitrem svetu je treba posebno pozornost nameniti potrebam naših psov. S pravilno skrbjo, redno aktivnostjo in socializacijo lahko zagotovimo, da naši psi ne bodo le preživeli, ampak živeli srečno in zdravo življenje. Kajti svet našega psa je le tako velik, kot mu to omogočimo. Lastništvo psa je odgovornost, ki zahteva čas, trud in predanost, vendar se trud obrestuje v obliki ljubezni in zvestobe, ki jo naši štirinožni prijatelji prinašajo v naše življenje.

 

Foto: Veronika Brvar – Fur in focus