Opis

Navadni ali pisani močerad (Salamandra salamandra) je strupena repata dvoživka, s sploščeno, široko glavo, ki je z vratom jasno ločena od čokatega telesa. Telo nosita dva para kratkih, krepkih nog z debelimi, kratkimi prsti. Odrasla žival navadno meri od 11 do 20 cm, samice pa so praviloma zajetnejše in večje od samcev. Izrazito kontrasten, črno rumen vzorec njegovega telesa opozarja plenilce na njegovo strupenost. Razporeditev živo rumenih, različno oblikovanih in različno velikih lis, posutih po bleščeče črnem telesu je drugačna pri vsakem osebku. Le veliki zaušesni žlezi sta pri vseh osebkih rumeni. Ležita na zatilju za močeradovimi očmi, na njih pa so, kot črne pike, dobro vidna izvodila strupnih žlez. Te so pri navadnem močeradu prisotne še v dveh nizih vzdolž sredine hrbta in v enem nizu na vsakem boku in potekajo od glave do repa.

Življenjski prostor

Življenjski prostor navadnega močerada so listnati in mešani gozdovi z gozdnimi potoki ali izviri. Odrasli živijo na kopnem, vendar se v suhem vremenu skrivajo pod odmrlimi debli dreves, pod štori ali kamni, pa tudi luknje pri koreninah dreves ali podobne špranje so zanje dobrodošlo zatočišče. Proti večeru ali v deževnih dneh pa se po gozdnih tleh odpravijo iskat hrano ali partnerja. Hranijo se z živalmi manjšimi od sebe, na primer z deževniki, žuželkami in s polži.

Pes in močerad. Je močerad nevaren za pse?

Sitk z močeradom je za psa lahko smrtno nevaren in pogosto tudi usoden. Pes se z močeradovim strupom zastrupi takrat, ko vanj ugrizne, saj močerad v samoobrambi lahko iz žlez izloči posebno strupeno snov, ki se skozi ustno sluznico psa vsrka v organizem in takoj preide v kri. Znaki zastrupitve se pri psu pokažejo že v nekaj minutah; najprej opazimo slinjenje, krče in drgetanje, zaradi česar žival zapade v šok in na koncu pogine zaradi zadušitve. Vsako leto v veterinarskih ambulantah tako oskrbijo veliko število psov, ki so zastrupljeni zaradi ugriza v močerada, vendar je za psa zastrupitev največkrat usodna. Zato velja posebna previdnost na sprehodih, predvsem v deževnem obdobju, ko so močeradi aktivni tudi čez dan. Svojega psa imejte na sprehodih torej vedno pod nadzorom.

PRVA POMOČ pri zastrupitvi

Ana Hudobivnik dr. vet. met iz klinike Loka nam je pojasnila: »Posledice ugriza v močerada so zelo resne. Potrebna je takojšnja veterinarska pomoč, ki pa je pogosto neuspešna. V primeru, ko lastnik posumi, da je pes ugriznil v močerada, naj mu čim hitreje spere gobec z vodo in takoj obišče veterinarja!« Močerad je lahko nevaren ali celo usoden za pse!

Zanimivost

– Za močerada je značilno, da lahko regenerira svoje organe – ne samo izgubljene noge, ampak tudi bolj kompleksne organe, kot so srce, ledvica in oči.
– Navaden ali pisan močerad je ena od dveh vrst, ki živi v Sloveniji in od skupno 60 vrst na Zemlji, ki sodijo v družino pupkov in močeradov
– Njegova življenjska doba je do dvajset let.
– Včasih so jih marsikje namakali v alkohol, dobili so zanimivo pijačo, ki naj bi imela različne, tudi nekoliko bajeslovne učinke.
– Navadni močerad je za razliko od ostalih dvoživk živorodna vrsta.
– Končna pozicija rumenih lis se razvije šele po preobrazbi, čeprav so opazne že takoj.

Foto vir: Bodi eko