Več o premišljenem nakupu bom zapisal proti koncu članka, za začetek pa se bom posvetil najpogostejšim napakam, ki jih lastniki največkrat naredijo ob izbiranju psa.
5 NAPAK PRI IZBIRI PSA
1. VIDEZ PSA
Bodoči lastniki se pogosto preveč ukvarjajo z videzom. Izbirajo po zunanjih značilnostih, po tem, kar jim je všeč na prvi pogled. Njim ali njihovim otrokom. Na primer majhna bela kepa, ki jo vidijo pri sosedovih in se zdi tako prikupna. Ostale značilnosti prezrejo. Res je, da živimo v družbi potrošnikov in veliko stvari kupujemo na ta način, ampak pri izbiri psa si tega ne smemo dopustiti. Zato naj videz ne bo naše vodilo.
2. ČUSTVENA IZBIRA
3. SLABA INFORMIRANOST
Danes je veliko informacij dostopnih v knjigah, še več na internetu. Med njimi so tudi tiste, ki opisujejo pasme psov. A na žalost so v polovici primerov popolnoma zmotne. O pasmi namreč pišejo vzreditelji, ki svojo pasmo želijo postaviti v ospredje. O njej govorijo kot o najboljši, saj želijo svoje pse seveda prodati. Posledično so vse pasme »primerne za otroke«, »nadpovprečno inteligentne«, »zelo učljive« itd. Lastnike zahtevnejših pasem, ki me pokličejo zaradi problemov pri vzgoji, pogosto vprašam, zakaj so izbrali to pasmo. Povedo mi, kako so na internetu prebrali, da tak pes ne potrebuje veliko vloženega časa, nege in podobno. Zavedati se moramo, da vse, kar preberemo, ni nujno resnično.
4. DRUŽINSKA ODLOČITEV
Pes, ki ga pripeljemo v svoj dom, bo sobival s celo družino. Zato je napačno, da se izbiri posvečajo samo nekateri člani. Pred nakupom psa se morajo vsi družinski člani temeljito pogovoriti in se zavedati, da bo potrebno ob prihodu psa marsikaj storiti, se prilagajati in sprejemati kompromise.
Psu bodo morali nameniti veliko časa in denarja. Kosmatinci niso poceni: potrebujejo redno cepljenje, po potrebi dodatne obiske pri veterinarju, hrano, igrače, ovratnice in povodce, ležišče in še ostalo, dodatno opremo. Verjetno bi si nemalo kdo ob izračunu teh sredstev premislil. Poleg denarja pa bo še večji vložek časa.
Pes ni poceni! Potrebuje vložek vašega časa, denarja in energije. Četudi si lahko privoščite nakup psa, je pomembnejše vprašanje, če si ga lahko privoščite vzdrževati.
Desetminutni sprehodi niso dovolj, čeprav mnogi niti na te ne pomislijo.
5. DARILO NA ŠTIRIH TACAH
Po mojem mnenju pes nikakor ni primeren za darilo! Če nekoga presenetimo s kosmato kepico, je morda slavljenec pozitivno presenečen (ali pa tudi ne). Vendar ravno to pomeni, da vsem zgornjim točkam ni bilo zadoščeno. Presenečen bo tudi, ko se mu bo na glavo postavil življenjski ritem in denarnica stanjšala. Tak pes lahko konča v zavetišču, ker lastnik ugotovi, da je njegovo darilo časovno in materialno zelo zahtevno.
4 PRAVILNI KORAKI PRI POTEKU IZBIRE PSA
1. POGOVOR V KROGU DRUŽINE
Vprašati se moramo, kakšne vrste je naša družina. Pes se bo značaju družine moral prilagoditi. Družina, ki si želi športnega psa, z veliko energije, mora biti tudi sama taka. Pogosto se ljudje napačno ocenijo in mislijo, da so športni pa v resnici niso. A četudi so raje doma, to še ne pomeni, da ne bodo hodili na sprehode. Bodo, vendar na krajše, zato zanje pes z velikimi potrebami po gibanju ni primeren.
2. IZBIRA ZUNANJEGA IZGLEDA IN PRIPRAVA OPREME IN PROSTORA
Pri izbiranju tipa dlake moramo razmisliti o vzdrževanju čistoče pa tudi o tem, koliko časa bomo morali nameniti negi. Posledično, glede na zunanjost, se moramo dogovoriti, kje bo pes živel. Družina v eno- ali dvosobnem stanovanju, ki izbere velikega psa, si bo postavila težke pogoje za sobivanje.
Koristne informacije o opremi za mladička lahko najdemo na spletu, v pasji trgovini ali pri vzreditelju. Pripraviti moramo prostor, ne glede na to, ali bo pes živel zunaj ali notri. Naj že od začetka dobi svoj kotiček, pri katerem vztrajajmo. Vse to mora biti pripravljeno preden psa pripeljemo domov.
3. IZBOR VZREDITELJA
Ne kupujmo psov iz masovne vzreje – dobri vzreditelji vzrejajo eno, največ dve pasmi hkrati. Ne izbirajte vzrediteljev na spletnih oglasnikih. Vzreditelj mora svojo pasmo odlično poznati, jo znati predstaviti in nam svetovati. Veliko lahko izvemo že ob ogledu okoliščin vzrediteljevega sobivanja s svojimi psi.
Kdor se odloči za psa iz zavetišča, naj si poišče pomoč pri izbiri (lahko pasji strokovnjaki ali osebje v zavetišču). Paziti moramo, da v tem koraku ne prezremo značilnosti, ki smo si jih zabeležili v prejšnjih korakih. Naj nas ne prevzamejo čustva. Tisti, ki nam pomaga, naj nam priporoči ožji izbor za nas primernih psov, nato mi izberimo enega, ki se nam zdi najustreznejši od ponujenih treh.
4. POSVET S STROKOVNJAKOM
Ta korak ni nujen, je pa zelo priporočljiv. V Alfakanu najraje naredimo uvodni sestanek preden psa pripeljete domov. Takrat lahko posredujemo strokovno mnenje o ustreznem izboru psa pa tudi nasvete o pasmah, vzrediteljih oz. nasvet ob obisku zavetišča.
Strokovnjak bo ocenil, kje naj tak pes živi in pojasnil osnove pasje psihologije. Na splošno bo razložil, kaj pomeni lastništvo psa. Začel bo tudi z učni procesom, saj prvi tedni v novem domu postavijo temelje za naprej.
Kdor se drži vseh teh korakov, precej zmanjša možnost, da bi izbral napačnega psa in kasneje odločitev obžaloval.
Še vedno pa se moramo zavedati, da se nam lahko kljub dobremu leglu, priporočilom in dolgim posvetom zgodi, da dobimo psa, ki ima neke težave. V takem primeru ga nikakor ne smemo zavreči. Kdor se že ob najmanjšem odstopanju od pričakovanj odloči, da bo psa odpeljal v zavetišče, je, po najinem mnenju, popolnoma neodgovoren.
Za psa se odločite le, če ste pripravljeni prevzeti odgovornost. Če ste razmišljali o nakupu psa, zdaj pa vas obhajajo dvomi, resno razmislite. Morda bi si izbrali kak drug hobi, saj vas bo pes potreboval 10, 15 let.
Psi nam lahko veliko dajo, po drugi strani pa moramo tudi mi veliko dati psom. To si zaslužijo!
Objavljeno v Dnevniku, 27. 11. 2014 in 4. 12. 2014