Nevarne trave za pse
V enem izmed blogov smo že pisali o nevarnostih rastlin, ki jih večinoma najdemo doma. Tokrat bomo nekaj besed namenili nevarnim travam, ki jih pogosto srečujemo na sprehodih. Kaj in česa se je dobro držati, izogibati in kako pristopiti, ko nastanejo težave.
Trave, ki so lahko za pse nevarne so pri nas zelo razširjene in jih praktično srečujemo povsod. S psi smo po navadi na daljših sprehodih in tisti, ki imajo več svobode, lahko brezskrbno tekajo in raziskujejo okolico. V toplih dneh so poleg dehidracije psa nevarne tudi travniške rastline. Najpogosteje rastejo in cvetijo med aprilom in avgustom.
In ker so psi po naravi radovedni, radi vohajo, raziskujejo okolico, se lahko hitro srečajo s katero od nevarnih travniških rastlin. Malo kdo pa se zaveda nevarnosti travniških rastlin. Kaj hitro se lahko zgodi, da se pes poreže s travo ali se mu kak košček zapiči v katerikoli del telesa. Ostri in koničasti deli trave se lahko kaj hitro zapletejo v dlako in povzročajo razne težave. Zapičijo se lahko v kožo na predelu ušes, trebuha in tačk, pa tudi v oči. Nekateri psi pa jih lahko tudi vdihnejo, požrejo ali jim zaidejo v nos, sluhovode ali pod veke. Posledično lahko povzročijo alergije ali resnejše težave za zdravje psa, kot so vnetja, bolečine, ker se lahko zapičijo v katerikoli notranji organ.
Zagotovo je priporočljivo redno pregledovanje psa po sprehodu, krtačenje predvsem dolgodlakih kosmatincev in predvsem preventiva (psa ne spuščamo v visoko travo). Namen tega članka ni, da ne boste več zahajali v naravo, pač pa da znate prepoznati najpogostejše nevarne vrste in kako ukrepati. Če imamo neke osnovne informacije, je potem lažje ravnati v kritičnih situacijah. Vseeno pa se odpravite k veterinarju, v kolikor opazite nenavadno obnašanje psa po sprehodu kot so praskanje, otekline, grizenje in lizanje določenih delov telesa, pordela koža, solzenje oči, zabuhlost, kihanje itd. Veterinar bo zagotovo lažje pogledal in ugotovil ali gre morda za kakšno večjo nevarnost.
Enoletna latovka (Poa annua)
Enoletna latovka spada med izredno trpežne trave. Steblo je visoko okoli 25 cm, lat je dolg do 7 cm, odprt in trikotne oblike. Listi so kratki, široki s topim vrhom. Najdemo jo praktično povsod, predvsem na zbitih tleh, ki so seveda na vseh športnih površinah, igriščih ali travnih poteh. Ta vrsta trave je najbolj problematična zato, ker cveti vse leto. je zelo nizka trava, zato je kosilnica večinoma ne doseže. Izredno hitro se širi in takoj zasede prazne prostore na trati.
Ječmenasta stoklasa (Bromus hordeaceus agg.)
Najdemo jo na vzdrževanih nižje ležečih travnikih v številnih podvrstah. Njeni cvetovi so ostri in koničasti, zato se zlahka zapičijo. Predvsem nevarna za pasme z dolgimi, visečimi uhlji, saj se lahko zapičijo v kožo oz. ušesa.
Navadna šašulica (Calamagrostis epigejos)
To vrsto trave najdemo predvsem v urbanem okolju, med blokovskimi naselji, na bližnjih travnikih, lahko tudi na urejenih zelenicah. Je precej prepoznavna po svojih ozkih in bodičastih cvetovih.
Navadni bored (Elymus caninus)
Najbolje jo prepoznamo kot visoko travo z dolgimi klasi. Najpogosteje jo srečujemo med junijem in avgustom, ko cveti.
Rdeča bilnica (Festuca rubra agg.)
Je trpežna, nizka vrsta trave, nezahtevna glede tal, zato se gosto razrašča. Zraste od 2 – 20 cm visoko. Listi so tanki in ozki kot igla ter svetlo zelene barve. Uspeva predvsem na manj zahtevnih tleh, kjer je pomembna za zasnovo zelenice.
Rumenkasti ovsenec (Trisetum flavescens)
Precej pogosta travniška vrsta, ki lahko ob močnem cvetenju povzroča težave bolj občutljivim ljudem ali živalim. Rahlo šopasto razrasla trajnica.
Skalna glota (Brachypodium rupestre)
V ZDA velja za invazivno tujerodno vrsto. Pogosto raste v senčnih predelih ob gozdnih površinah. Je višje rasti in ima ostre, podolgovate klase.
Travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis)
Travniški lisičji rep je trajnica, ki pripada družini trav (Poaceae). Je avtohtona v Evropi in Aziji. Ta skupna rastlina se nahaja na travnikih, zlasti na nevtralnih tleh. Najdemo ga na vlažnih, plodnih tleh, vendar se izognemo preplavljenim, lahkim ali suhim tlom. Listi so približno 5 milimetrov široki in brez dlačic. Travniški lisičji rep ima cilindrično socvetje z velikostjo okrog 5–10 milimetrov in dolgimi kroglicami od 4 do 6 milimetrov.
Simptomi
- Pes se liže, praska ali grize
Lahko, da se je del trave zapičil v tačko, uho ali drugi del telesa in tako psi to kažejo z jokanjem, cviljenjem, ko jih nekaj boli.
- Zabuhle ali rdeče oči, solzenje, mežikanje
Tukaj lahko gre za alergijo na določeno travo, lahko pa je tudi tujek v samem očesu, pod veko. Semena se nikoli ne premikajo nazaj, navzven iz kože, pač pa se poglobijo in lahko skozi kožo zaidejo v organe. Dobro preglejte psa, saj lahko hitro spregledamo kakšno seme.
- Otekline, pordela koža
Vreznine, odrgnine, zapičeni deli trave, alergija. Vse to lahko nakazuje, da se s psom nekaj dogaja.
- Kihanje, izcedek iz nosu
Psi izredno radi vohajo, zato se lahko zgodi, da v gobček nehote vnesejo semena trav. Te lahko zaidejo v pljuča ali možgane ter povzročijo izredne težave (otekline, abscese in tudi smrt).
- Stresanje z glavo, nagibanje glave, praskanje ušes
Tudi ušesa so precej izpostavljena in kadar psi otresajo z glavo, je velika možnost, da je seme zašlo v sluhovod. V tem primeru je najbolje obiskati veterinarja, ki bo uho pregledal z otoskopom.
- Valjanje po tleh ali neprestano drgnjenje s telesom ob različne predmete
- Otekanje prstov, šepanje, lizanje tačk
Tačke so najbolj izpostavljene nevarnostim trav, zato je dobro biti previden, če opazimo kakršnokoli šepanje, otekanje med prsti in pretirano lizanje tačk.
- Pretirana nega genitalij
Koža pri genitalijah je še posebej nežna in občutljiva, zato ne pozabimo pregledati tudi tega predela. Če se pojavi intenzivno lizanje, pordelost, izcedek, kri v urinu ali drugo nenavadno vedenje, je obisk pri veterinarju nujen.
Preprečevanje težav zaradi travnih semen
Kot smo že omenili je potrebno biti še posebej pozoren v toplih mesecih od aprila do nekje septembra. Redna nega, krtačenje dlake, umivanje pa lahko zmanjšajo verjetnost, da bi prišlo do kakšnih zgoraj omenjenih težav. Psa lahko odpeljete tudi v pasji salon, kjer mu bodo izpihali odvečno dlako, ga postrigli in boste tako lažje opazili spremembe.
Tako kot psa pregledujemo za klope je dobrodošlo tudi podrobno opazovanje in pregled glave, ušes, oči, trebuha, tačk in genitalij. Če opazite kakšne tujke ali semena na psu, jih odstranite in dobro prečešite. V pomoč so vam lahko razni pripomočki za nego dlake kot so krtače, glavniki ali furminatorju. Manjše zapičene delce pa lahko odstranite s pinceto.
Dobro se je izogibati preveč zaraščenih travnikov, ki so velik potencial, da pride do nesreče. Izbirati raje pregledne terene in takšne, kjer imate lahko psa pod nadzorom.
V vsakem primeru pa, če opazite otekline, pordelo kožo, zateklino ali tujek v očesu, pa raje obiščite veterinarja. Stvari se ne bodo same od sebe uredile, zato je tukaj pomembno, da ne čakate, ampak ukrepate preden se situacija poslabša.
Viri:
https://kuzek.si/psom-nevarne-travne-bilke/
https://www.kmz.si/clanki/nevarnost-za-pse-trave-in-njihovi-deli/
https://www.mojpes.com/zdravje-nega/travniski-lisicji-rep-lahko-psom-povzroci-nemalo-tezav/
https://www.veterinarstvo-eisner.si/kaksne-neprijetnosti-za-nase-ljubljencke-prinasajo-trave/