Kako do boljše fotografije psa? Psi sami po sebi so čudoviti fotografski modeli in ravno dobre fotografije izrazijo tisto njihovo nagajivost, razigranost in iskrico v očeh o kateri lastniki vedno tako na dolgo razlagajo prijateljem.
Fotografije ne poznajo časa ali kraja; preprosto so večno trajajoči spomini in ravno zaradi tega še toliko bolj pomembne.
Za dobro fotografijo NI pomembna draga oprema, pomembno je dobro oko in poznavanje vašega psa. Poznamo spontane in zrežirane fotografije – oboje so lahko odlične. Tokrat sem za vas pripravila 8 nasvetov do boljše fotografije, razdeljenih v dva bloga. To je prvi blog in prvi štirje nasveti do boljše fotografije:
1. PRIMERNA SVETLOBA
Najbolj ugodna svetloba za fotografiranje vsekakor ni direktna svetloba. Odlična je jutranja svetloba, ki ne povzroča močnih temnih senc, prav tako pa je manj moteča za psa – svetlooki psi so še posebaj občutljivi na močno svetlobo in znajo včasih pripreti oči, da bi se izognili bodečemu soncu. Fotografiranje v rahlo oblačnem vremenu je pravzaprav boljše kot v pretirano sončnem, saj je svetloba nežnejša in temu enako tudi linije in sence na psu. Temu primerna je tudi svetloba v večernih urah, sončni zahod pa lahko izkoristimo za silhuette ali pa tople fotografije z večernim soncem.
Izogibajte se fotografiranju v predelih s močnim soncem in sencami naenkrat, saj tako dobimo prežganine oziroma zelo črne temne predele. (Dostikrat je to primer v gozdu, kjer je po večini senca, na predelih pa skozi listje sije možno sonce ali pa na primer pred hišo, kjer streha na polovico dvorišča meče senco, ostalo pa osvetljuje močno sonce.)
Seveda pa se s svetlobo vedno da precej kreativno poigrati! Zato kljub vsem pravilom lahko poskusite improvizirati.
2. PRIDEN PES
Brez pridnega psa bo šlo težko! Pes, ki počaka na ukaz, priteče na ukaz in povrh vsega obvlada še kakšen simpatičen trik, ki ga je možnost ujeti na fotografijo, je še kako zaželjen. Sama uporabljam ukaz ‘’počakaj’’ vsakokrat ko od psičke pričakujem za zmrzne v določeni poziciji in počaka da naredim fotografijo. To je lahko le preprosto sedenje in ležanje, ali pa čakanje s tačkami na hlodu, veji, čakanje v trikcu ‘’prosi’’ itd.
Čakanje pride prav tudi za akcijske fotografije, saj lahko psa ‘’odložite’’ na drugem koncu travnika in ga, ko ste uspešno nameščeni v fotografski poziciji, pokličete k sebi. Če imate pri sebi pomočnika, mu ta lahko vrže igračo, ali pa ga pokliče namesto vas v katero koli željeno smer.
3. ZGODBA
Tako pomembna, pa še vseeno se nanjo tolikokrat pozablja. Dobra fotografija ne pomeni vedno izjemno ostra, narejena z najdražjim fotoaparatom in še dražjim objektivom, z ekstremno zamegljenim ozadjem. Pri fotografiji se učimo pripovedovati zgodbe, ki jih gledalci berejo, ko si jo ogledujejo. Meni najljubše so tiste fotografije, v katerih vidim več kot le psa na preprostem enobarvnem ozadju. Želim, da me fotografija gane, mi pove več o tistem kraju, trenutku, konec koncu tudi psu, ki je na njej.
4. KOMPOZICIJA
Pri fotografiranju psa je najbolj idealno fotografiranje iz njegove perspektive, kar pomeni da se moramo znižati na tla. Če fotografiramo od blizu vemo, da moramo ohraniti tudi določeno distanco, sicer naš pes od blizu zgleda kot da ima precej podaljšan gobček. Vse je seveda stvar okusa, nekateri objektivi celo dovoljujejo zabavne zorne kote in poglede, kot na primer fisheye (ribje oko).
Fotografiranje iz njegove perspektive je seveda najbolj pravilno, kar pa ne pomeni, da se ne smete poigrati z različnimi zornimi koti. Sklonite se nižje od psa, višje, iz strani, morda splezajte na drevo. Vsak pogled nosi svojo zgodbo. Kdo je rekel, da se pod vodo ne da fotografirati? Izkoristite okolico, pokukajte skozi špranjo med skalami, skozi cvetje in ustvarite popolno kompozicijo, med drugim pa ne pozabite uporabiti tudi zlati rez oziroma pravilo tretjin.
Se nadaljuje… Naslednji del prihaja kmalu 🙂 Anja Troha