.Psi z nami živijo že tisočletja in približno 3.000 – 4.000 let nazaj so se pričele oblikovati tudi prve pasme psov. Danes poznamo že okoli 400 pasem psov, ki se med seboj ne razlikujejo le po izgledu, pač pa po značajskih lastnostih in nagonih. Te imajo bolj ali manj razvite.
Pasme psov: Pred izbiro vašega psa vam priporočamo, da dobro razmislite o odgovornosti, ki jo lastništvo psa prinaša. Vsekakor skrbno izberite pasmo, ki vam najbolj ustreza in psa kupite pri odgovornemu vzreditelju. Če pasma psa za vas ni tako pomembna, predlagamo, da se povežete s katerim izmed zavetišč za živali. S pomočjo oskrbnikov skupaj izberete posameznika. Takega se bo najbolje ujel z vašim načinom življenja.
ZAKAJ SPLOH PASME PSOV OBSTAJAJO IN PO ČEM SE RAZLIKUJEJO?
Prepričanje, da pasma psa nima nobenega pomena, in da lahko vsakega psa naučimo karkoli je po mojem mnenju zmotna. Na značaj in obnašanje psa ne vpliva le okolje ali vzgoja, pač pa tudi genetika. To so prirorejene lastnosti, ki jih pes dobi od svojih prednikov. Različne pasme psov se namreč niso razvijale zaradi modnih muh. Ampak zaradi različnih uporabnosti. Verjetno si tudi sami težko predstavljate šarplaninca, ki bi na povelja pastirja neumorno premikal čredo ovac iz pašnika na pašnik. Če pa je bila pasma razvita za popolnoma drugo nalogo – čuvanje črede. Enako nesmiselno je razmišljati o kodrastem bišonu, ki bi sodeloval v ekipi vlečnih psov na dirki čez Aljasko, ko pa ima pasma toliko drugih dobrih lastnosti in lahko blesti v drugačnih nalogah.
Kljub temu, da je tudi genetika pomemben sestavni del vsakega psa, naj ne bo izgovor pri vzgoji. Lastniki pogosto za neželena vedenja svojih psov iščejo izgovore v pasmi, češ da “Naš Fifi laja na zvonec, ker je terier in terierji to morajo početi”. Pasemska značilnost je lahko razlog za določeno vedenje in opomnik na to čemu bo potrebno pri posameznemu psu posvetiti več pozornosti, ne pa le izgovor.
KAJ PA IZGLED?
Enako pomembne kot značajske lastnosti so lahko tudi vizuelne karakteristike pasem. Ni namreč vseeno kakšno dlako bo imel naš šarplaninec, ki čuva čredo ovac na planini. Prav tako je denimo zelo pomembno, da je pastirski pes mogočne postave, ki omogoča obrambo pred plenilci. Za drugo nalogo pa je morda bolj primeren drugačen tip dlake in konstrukcije. Whippet, mali angleški hrt, bi težko ulovil zajca, če bi imel 100 kg. Prav tako dolga košata dlaka ne bi bila najbolj praktična za basenjije v osrčju Afrike.
Čeprav si morda v mestnem okolju ne predstavljamo, da kakšen pes še vedno opravlja prvotno nalogo, pa je pravzaprav takih psov veliko. Ne samo po svetu. Tudi v Sloveniji se pastirski psi še vedno uporabljajo za obrambo pred velikimi plenilci. Marsikateri kmet si svojega dela ne more predstavljati tudi brez ovčarskega psa. Prav tako so lovske pasme psov v večji meri še vedno v rokah lovcev, kjer so v pomoč pri različnih lovskih nalogah.
Prav lastnosti pasemskih psov ali pa značajske lastnosti posameznih mešancev, so nam lahko v odlično pomoč pri izbiri psa. Kasneje pa pri izbiri najustreznejše aktivnosti za posameznika. Ker je vse več psov hišnih ljubljenčkov in družabnikov, je pomembno, da poskrbimo za to, da bodo njihova življenja kakovostna. Vsak pes ima potencial da v nečem zablesti, pa naj bo to agility, reševanje, lov, prinašanje, frizbi, vleka, paša, terapija, delo z nosom, ali pa nič manj pomembna dejavnost biti odličen družabnik.
V naslednjem članku se bomo posvetili posameznim pasmeskim skupinam in različnim pasmam.