Težava s katero se sooča vse več vodnikov psov:
Pes renči! Kaj sedaj? Posesija je nočna mora vsakega lastnika psa in nesrečinku, ki se z njo spopada, res ne zavidam. Gre za nagonski odziv psa med branjenjem svojega plena (pes renči). Takšno vedenje je v naravi sprejemljivo, saj bi v nasprotnem primeru pes ostal brez hrane. Problem nastane, ko se to vedenje pojavi v človeškem “krdelu”. Čeprav sam hrane, ki jo psu dam ne jemljem, pa se strinjam, da je potrebno vsakega psa naučiti pravilnega odziva v takšni situaciji.
Postavitev ustrezne preventive
Za preprečitev razvoja takšnega vedenja, lahko ogromno naredimo že v času, ko je pes mladiček. Takrat imamo prednost, saj pes še ni dovolj močan, da bi nas lahko resno poškodoval, kar pa za odraslega psa ne moremo trditi. Psa je potrebno prepričati, da naša prisotnost ne pomeni izgube plena (hrane). To lahko naredimo tako, da sedimo zraven psa, ko pes je. V kasnejših fazah se lahko dotaknemo posodice ipd. Vsako pasjo reakcijo ignoriramo. Še bolje je, če psa že od malega hranimo skozi delo in iz roke. V tem primeru psu sploh ne damo možnosti, da bi razvil idejo, da mora hrano braniti.
Kaj narediti, če je posesivno vedenje pri mojem psu že prisotno?
Veliko je takšnih, katerih psi imajo posesijo že izoblikovano. Tukaj je pristop malenkost drugačen. Prva naloga je opisana že v prejšnjem odstavku. Psu je potrebno razložiti, da naša prisotnost ni ogrožujoča. Psa omejimo. Lahko je na privezu ali v boksu. Naredimo vse, da zagotovimo, da nas ne more napasti. V primerih hude posesije je to zelo pomembno.
Kako izgleda trening odpravljanja posesivnega vedenja?
Vzamemo nagrado, ki je po vrednosti primerljiva s kostjo. Medtem ko pes gloda kost se približamo in psu vržemo nekaj te nagrade ter to ponavljamo. Nato stopnjujemo kriterij. Ena izmed naslednjih stopenj bi bila takšna, da pridemo do psa, se z nogo dotaknemo kosti, ter mu poleg kosti vržemo nekaj koščkov nagrade. Zadnja stopnja je menjava. Psu vzamemo kost ter zamenjamo za nagrado. V čisto zadnjem koraku lahko psu vzamemo kost, ter mu jo za nagrado ob pravilni reakciji vrnemo. Pri tem se je potrebno zavedati, da mora biti nagrada dovolj dobra, da bo pes sploh motiviran za menjavo.
Kako bi se vi počutili, če bi nekdo hotel vzeti vaš bankovec za 500 evrov in ga zamenjal za 50? Verjetno ne bi bili ravno navdušeni.
Postopek je podoben pri vsaki posesiji. Vedno moramo najprej našo prisotnost psu predstaviti kot nekaj pozitivnega, nekaj kar ga ne ogroža. Svetujem vam, da se problema ne lotite sami ampak na pomoč pokličete strokovnjaka. Potrebno je namreč kar nekaj izkušenj, da znamo pravilno prebrati pasje vedenje ter ustrezno ukrepati. Predvsem pa je potrebno dobro oceniti, kdaj preiti stopnjo višje. Bodite pazljivi, saj lahko hitro pride do nesreče.
Foto: http://dynamicdogschicago.com/uncategorized/1454/are-aggressive-dogs-the-fault-of-the-owner