PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE – DOGGYSTYLE

Najverjetneje vsi poznate teorijo, ki ji pravimo ponudba in povpraševanje. Pa se zavedate, kako le-ta deluje v pasjem svetu? Upam, da vam bo na koncu članka zadeva malenkost bolj jasna, predvsem pa, da vam bo osmislila delo s pozitivno motivacijo ter izboljšala rezultate.

Pozitivna motivacija – ponudba in povpraševanje

Pri delu s pozitivno motivacijo se močno naslanjamo na (pasjo) psihologijo, saj se zgolj s poznavanjem le-te izognemo uporabi sile. Najprej pa razčistimo nekaj osnovnih pojmov. 

Kaj sploh je vedenje? Vedenje je odziv psa, ki nastane kot posledica neke situacije ali dražljaja iz okolja. Iz same definicije vidimo, da je vedenje zgolj odziv. Vsako vedenje pa je takšno kot je, zgolj in samo zato, ker je sproženo in v tisti situaciji na nek način nagrajujoče. 

Iz česa sploh vedenja izvirajo?

Pri oblikovanju vedenj govorimo o dveh izvorih vedenja:

– vedenje je lahko posledica impulzov (npr. lastnih nagonov), 

– ali dražljajev iz okolice. 

Ustavimo se malenkost pri tej magični dvojici.

Kontrola impulzov

Pravimo ji tudi samokontrola opisuje stopnjo, do katere je pes pripravljen zatirati željo po neki akciji v dani situaciji. Najboljši primer iz človeškega sveta, je tako imenovani Marshmallov test, ki ga izvajajo pri otrocih. Zakaj ravno pri otrocih? Zaradi pomanjkanja izkušenj, ki bi lahko vplivale na rezultate testa. Test je preprost. Otrok dobi sladko penico ter navodila, da če te penice ne poje do takrat, ko se oseba, ki izvršuje test ne vrne v prostor, dobi še eno. Gre torej za kontrolo impulzov v najožjem pomenu besede. 

Pri psih največkrat uporabljamo ta izraz v napačnem kontekstu, ampak to v praksi niti ni tako zelo pomembno. Najboljši primer iz pasjega sveta bi bil, da se pes samostojno odloči, da ne bo stekel za mačko.

Kontrola dražljajev

Dejstvo pa je, da se psi učijo 24 ur na dan, zato večina vedenj pade pod kontrolo dražljajev. Kontrola dražljajev je slovenska prevedenka, ki pa si jo večina interpretira napačno. Kontrola dražljajev je fenomen, o katerem govorimo, kadar se ob prisotnosti nekega dražljaja pojavi neko vedenje, ki se ob odsotnosti le-tega ne. Dražljaju, ki povzroči to spremembo, pa pravimo diskriminatorni dražljaj.

Primer iz človeškega sveta: ob prisotnosti sonca, si nadanem sončna očala. Sonce je v tem primeru diskriminatorni dražljaj, vedenje je nošenje sončnih očal.  Sedaj smo opisali dva faktorja. Obstaja pa še tretji, brez katerega nič od tega ne bi bilo mogoče. Gre za nagrado.

Kaj je nagrada v zgornjem primeru? Odsotnost bleščanja sonca in posledično boljše počutje. Ko stvar pogledamo bližje vidimo, da je skoraj karkoli, kar vključuje učni proces in je posledica neke interakcije z okoljem, v bistvu kontrola dražljajev. Primeri diskriminatornih dražljajev (sprožilcev), vedenj in nagrad:

  • UKAZ SEDI -> PES SEDE -> HRANA
  • UKAZ PRIDI -> PES NE PRIDE -> LOVLJENJE PSA (ZABAVNA AKTIVNOST)
  • UKAZ POLEG -> PES VLEČE -> VSEENO NAPREDUJE 
  • DRUG PES -> ODMIK -> OLAJŠANJE OB ODSTRANITVI GROŽNJE
  • ZVONEC -> LAJEŽ -> SKAKANJE PO OBISKIH IN VSA POZORNOST PRISOTNIH

Teh primerov bi lahko napisal praktično neskončno. Pomembno je, da pri učenju vedenja ali pri odstranjevanju le-tega identificirate te tri komponente. Potem vam bo hitro jasno, zakaj učni proces ne pluje v smer, ki ste si jo zastavili. 

Pasji učni proces

Diskriminatorni dražljaj oz. sprožilec torej psu nakazuje, da je nagrada v tisti situaciji na voljo. In že smo pri učnem procesu psa. Učni proces psa, na našo srečo, sestoji samo iz dveh pogojevanj. Klasičnega in operativnega. Ampak, da pogojevanje (katerokoli izmed omenjenih) deluje, morajo biti prisotni motivacijski dejavniki. Kaj za vraga je to?! Pa se vrnimo nazaj, na primer s sončnimi očali. Sonce je poleg sprožilca vedenja tudi motivacijski dejavnik. Če ga ne bi bilo (npr. na deževen dan), ne bi imel motivacije nositi sončnih očal oz. jih sploh vzeti iz avta ali pobrati iz domače mize. 

Zakaj hranjenje iz roke?

Vidimo torej, da moramo ustvariti pogoje, kjer imamo nekaj, kar je za našega psa motivirajoče. In tukaj se največkrat srečamo s problemi. Tukaj sedaj pridemo do ponudbe in povpraševanja. Kako si v učnem procesu ustvarimo povpraševanje? Lahko naprimer učimo psa, ko je lačen. Ampak učni proces in samo pogojevanje nikoli ampak res nikoli ne bosta uspešna, če povpraševanja ne bo. Če bomo zadovoljevali že zadovoljene nagone, bomo dobesedno prileteli ob zid. In to je glavni razlog, zakaj boste v našem sistemu zasledili tehniko, ki ji pravimo hranjenje iz roke.

Gre torej zgolj za to, da zadovoljimo nagone, takrat ko še niso zadovoljeni. Lahko bi uporabljali tudi tehniko pitja iz roke, kjer bi šli s psom tečt ter bi ga kasneje nagrajevali z vodo, saj bi imel veliko potrebo po njej. Tukaj bi samo opozoril, da fraza “iz roke” ne daje pozornosti na to od kod pes dobi hrano, ampak zakaj mu jo damo oz. kako jo uporabimo. Ko se razvijejo lovski nagoni, lahko zadovoljujemo njih. S krožno igro, borbeno igro ali iskanjem. Kakorkoli obračamo, se vedno vrnemo na zadovoljevanje vsaj enega segmenta kompleksa lovskih nagonov – ja, tudi prehranjevanje je del tega nagona. Psa lahko nagradimo tudi s tem, da mu omogočimo odmik iz neprijetne situacije. Pojem “nagrada” je namreč zelo širok. Glavni razlog, zakaj se večinoma osredotočamo na hrano je zgolj preprostost njene uporabe. 

Za domačo nalogo si naredite seznam vedenj, ki vas pri vašem psu motijo. Identificirajte kaj v teh situacijah predstavlja PONUDBO – zakaj je neko vedenje nagrajujoče in razumeli boste, zakaj prihaja do POVPRAŠEVANJA – izvajanja tega vedenja. Potem pa s pravilnimi orodji in tehnikami ter dovolj znanja – morda tudi ob pomoči strokovnjaka, VESELO NA DELO.