Zakaj psi ne razumejo besede NE?

S psom komuniciramo verbalno in neverbalno. Komuniciramo z besedami, s signali, govorico telesa. Vsem znakom komuniciranja je skupno to, da psu povejo kaj more narediti. Z izjemo pri besedi “ne”. Pri človeški komunikaciji je beseda “ne” precej pomembna. Zato se zdi naravno enako uporabljati pri komunikaciji s psom. Pa je to smiselno?

Ena izmed bolj pogosto uporabljenih besed, ki jo lastniki rečejo svojemu psu je “ne”. Z besedo “ne” načeloma ni nič narobe, napačna je le njena uporaba.

Kaj lastnik misli, da bo dosegel z besedo “ne”?

Z besedo “ne” lastnik želi prekiniti neželeno vedenje svojega psa. Pa ste se kdaj zavzeli, ali je njena uporaba v danem trenutku efektivna? Je pes prenehal z vedenjem?

V večini primerov beseda “ne” ne doseže želenega efekta. Ampak zakaj?

Beseda “ne” v večini primerov ne doseže želenega efekta, saj pes nima pojma kaj beseda “ne” pomeni. Prav tako se tega nikoli ni mogel tega naučiti, saj beseda ni prinesla primernih posledic, ker je pes lahko nadaljeval z neželenim vedenjem.

Rešitve:

Prepogosto se dogaja, da se skrbniki psov sprašujejo kako reagirati, ko pes naredi napako. Pozabijo pa, da je neželeno vedenje enostavno možno preprečiti s preventivo. Večino situacij, še posebej, če se pogosto ponavljajo je možno predvideti. Z ustrezno preventivo ima pes možnost izbrati pravo odločitev. Omogočite psu, da je uspešen. Namesto korekcije neprimernega vedenja, oblikujte nadomestno vedenje. In tako psu predstavite katero je primerno vedenje v danem trenutku. Če boste psu omogočili, da bo uspešen, se bo hitreje naučil želenih vedenj. Učni proces bo hitrejši, kot pa v primeru stalnega “korigiranja” neželenih vedenj.

Kako se psi učijo pomena besed?

Znano je, da psi dojemajo svet drugače od ljudi. Spadajo med drugo vrsto in komunicirajo drugače. Ljudje med seboj večino časa komuniciramo verbalno. Psi pa največ informacij sprejmejo z nosom, potem z očmi in na koncu z ušesi. Psi se učijo z asociiranjem. Zlahka se naučijo pomena besed, saj jih povežejo z predmeti ali aktivnostmi, ki sledijo izrečeni besedi.

Kadar psa učimo vedenja kot npr. “Sedi”, mu podamo točno informacijo kaj je njegova naloga. Problem pri uporabi besede “ne” pa je v tem, da je uporabljena napačno, ter v preveč različnih situacijah (ne skači po ljudeh, ne vleči na povodcu, ne grizi, ne lajaj itd.). Ljudje vemo, da je beseda “ne” nikalnica in nam pove, da nečesa ne moremo imeti/početi. Pri psu pa to sproži zmedo, saj mu ne da dovolj jasne informacije kaj more početi v danem trenutku. Prav tako se psi na besedo “ne”, ne odzovejo, ker jo slišijo preveč pogosto in zanj enostavno nima nobenega pomena.

Jasen “NE” bo pri psu morda pritegnil pozornost, ampak kaj sledi potem? Večina ljudi zaključi na tej točki, pomembno pa je psa usmeriti tudi v nadomestno vedenje.

Primer za boljše razumevanje:

Med vožnjo v avtomobilu vam sovoznik jasno reče “NE”. Veste, da beseda pomeni, da je nekaj narobe. Zagotovo pa niste prejeli dovolj informacij, da bi vedeli kaj ste naredili narobe. Zato vam more sovoznik povedati kaj je narobe, da lahko napako popravite.

Enako je pri psu, če mu ne boste dali dovolj informacij, bo zmeden.

Praktičen primer:

Pogosto se dogaja, da psi skačejo po ljudeh. Skakanje je za pse samo nagrajujoče vedenje. Saj se pri tem zabavajo. Ob skakanju pa tudi vedno dobijo pozornost. Pozornost je lahko iz naše perspektive pozitivna ali negativna. Psu je glavno samo to, da je dobil pozornost.

Najbolj enostavna rešitev bi bila, da psu onemogočimo skakanje po ljudeh. Če skakanje skrbniku predstavlja neželeno vedenje, bo treba pripraviti primeren načrt kako psa naučiti primernega vedenja. Če veste, da vaš pes rad skače po ljudeh, lahko vedenje predvidevate. Omislite si nadomestno vedenje: npr. Namesto skakanja, pes sedi pri srečevanju z ljudmi. Na začetku učnega procesa je pes na povodcu, na ustrezni razdalji. Ob vsakem srečevanju z ljudmi vodite psa v sedečo pozicijo, ga pohvalite, ter nagradite. Ob vsakem srečevanju more biti izvedba vaje enaka. Tako se je možno na enostaven način izogniti konfliktu s psom, ter negativnim čustvom.

Še ena past uporabe besede “ne”/ Ali psu zadovoljite njegove potrebe?

Težava pri uporabi besede “ne” lahko nastane, kadar se pes nauči, da lahko tako pridobi pozornost. Pes ugotovi, da dobi pozornost, kadar počne neželena vedenja. Pri nekaterih psih in vodnikih se zgodi, da je edina medsebojna interakcija, kadar naredi pes napako in se vodnik na njo odzove. Tako se pes nauči, da se mu početje neželenih vedenj splača, saj tako dobi pozornost svojega skrbnika. Takšna situacija se pogosto ponavlja pri psih, ki imajo premalo kvalitetne fizične aktivnosti, ter mentalne stimulacije.

Bodite proaktivni, namesto reaktivni. V primeru, da se zalotite pogosto uporabljati besedo “ne”, je čas za spremembo. Zagotovo je to znak, da morate imeti psa bolje pod kontrolo in ga bolje vzgojiti. Prav tako razmislite ali svojemu psu omogočite dovolj kvalitetne mentalne stimulacije, ter fizične aktivnosti.

Misel za konec:

Prenehajte svojemu psu razlagati česa ne sme početi in začnite psu predstavljati vedenja, ki jih lahko počne!

Pes se bo obnašal tako kot je zanj naravno. Žal pa pogosto naravna vedenja lastnikom niso všeč. Pes ne more vedeti kaj si od njega želimo, če ga tega ne naučimo. V primeru, da ves čas prepovedujemo, česa ne sme početi, se bomo znašli v začaranem krogu, saj bo imel pes neomejeno možnosti za napake. V primeru, da psa naučimo in utrdimo primernega vedenja v dani situaciji, se bodo zmanjšale možnosti za napake. Ljudje, ki svojemu psu prepogosto razlagajo česa ne sme početi in s čim more prenehati so ves čas