Humanistične vede že precej časa oznanjajo, da se človeška družba stara, saj ljudje dosegamo vedno višjo starost zahvaljujoč predvsem medicini, izboljšanim pogojem življenja in ozaveščenosti. Z malce razmisleka brez težav potegnemo vzporednico s pasjim življenjem. Nekoč večina psov ni imela primernih bivalnih pogojev, veterinarske oskrbe, pasji možgani in telo so bili zapostavljeni, prehrana vprašljivega izvora in kvalitete.
Danes opazimo drugačne trende. Vedno več skrbnikov poskrbi, da imajo kužki prijazne pogoje bivanja, skrbijo za preventivo pri zdravju psa, zadovoljujejo pasje fizične in psihične potrebe, poskrbijo za optimalno prehrano psa. Opazimo celo ekstreme, ko je skrb o bivalnih pogojih in pasji opremi pretirana, srečamo skrbnike, ki obiščejo veterinarja tudi takrat, ko kuža samo malce povesi uhelj, v želji zadovoljiti pasje možgane se ukvarjajo s (pre)številnimi pasjimi disciplinami, obremenjujejo se z raznovrstnostjo jedilnika. Nobena skrajnost ne prinaša dolgoročne koristi, zato se je najbolje držati zlate sredine in poslušati pse. To bo kužkom omogočilo dočakati kvalitetno jesen življenja oz. starost.
KDAJ JE KUŽA STAR?
Fiziološko gledano je starost pri psih tesno povezana z njihovo velikostjo (telesno zgradbo). Velja, da orjaške pasme prestopijo iz odraslosti v starost veliko prej kakor srednje veliki psi in mali družni psi, ki se ponašajo z najdaljšo življenjsko dobo. Seveda pri tem upoštevamo, da kuža ni tarča bolezni ali nesreče.
Ljudje si s staranjem pogosto povzročamo nepotrebne sitnosti, medtem ko nas psi učijo, da je staranje naraven proces, ki s sabo prinaša določene značilnosti, ki jih je pametno poznati, razumeti in upoštevati. Tako nam bodo leta skupnega pasje-človeškega druženja tekla radostno in mirno.
Osebno sem prepričana, tega so me naučile lastne izkušnje življenja s starejšimi psi, da je trenutek, ko nam kuža sporoči ‘star sem’ popolnoma subjektiven, odvisen od določenega pasjega osebka.Psi so si različni, četudi živijo v enakih pogojih, zato se starost do vsakega pritihotapi na edinstven način. Naša reakcija ob zavedanju pasje starosti ima poseben pomen, saj se bo zrcalila na prihodnih fizičnih in mentalnih sposobnostih našega, sedaj ‘starega’ psa.
Poenostavljeno zapisano, če boste energijo usmerili v stokanje in žalost, ker vas spremlja star kuža s katerim ne morete na dolge in aktivne sprehode, pohode, tek potem boste zadnja leta skupnega bivanja obarvali z grenkobo, ki je nepotrebna. Raje razmislite kakšno zaposlitev lahko ponudite seniorju, da bo le-ta zadovoljen, z zadovoljenimi fizičnimi in mentalnimi potrebami, ki ga bodo ohranjale vitalnega v preostalih letih skupnega življenja. Prilagodite se kužku, tako kot se je on prilagajal vam in vašemu delovniku, širjenju družine, novim dejavnostim, partnerjem in še čemu. Gotovo si to zasluži.
ZNAČILNOSTI PASJEGA TRETJEGA ŽIVLJENSKEGA OBDOBJA
Sivenje ni ena izmed značilnosti, sivi smrček še ne pomeni starega kužka, saj poznam šarmantno sive kužke pri enem letu starosti in popolnoma črne kužuhe pri starosti devetih let.
KATERE FIZIČNE IN MENTALNE STAROSTNE ZNAKE BI LAHKO PRIPISALI KUŽKU?
- Gibalni aparat gotovo pokaže znake obrabe, saj se starejši kužki počasneje postavijo na noge, pri tem so malce bolj okorni in togi, korak ni tako gibek, štarti (na primer pri iskanju igrač) so počasnejši, intenzivnost gibanja se zniža, kuža manj preiskuje, hoja na povodcu je umirjena, zanimanje za ostale pripadnike iste vrste pojenja, hoja po stopnicah zna postati težavna (predvsem tista usmerjena navzdol, saj so komolci pri gibanju psa bolj obremenjeni kakor kolki), hitreje pride do poškodb, zato se izogibamo dejavnostim, ki bi psa ogrozile (igranje s psi, premagovanje ovir, preskoki)
- Čutila, predvsem oči in sluh, izgubijo ostrino, na očeh se pogosto pojavlja mrena, ki lahko postopoma privede do slepote, prav tako peša sluh, številni psi v starosti ogluše, kar opazimo po neodzivnosti psa, ki je bil vse svoje življenje brezhibno odziven – psi se z nastalo situacijo ne obremenjujejo, zanje je to nekaj naravnega, še zmeraj jim služi čutilo voha, ki je v pasjem življenju tisto, ki največ šteje – naloga skrbnika je poskrbeti za varnost psa (uporaba povodca, vrvi, zvončkov, mimike)
- Možgani psa se ne izognejo procesu staranja in mentalne funkcije plačajo svoj davek starosti, saj se tudi nekateri psi srečajo z demenco (postanejo senilni, izgubljajo se v prostoru, brezciljno tavajo, nimajo nadzora pri izločanju urina in blata, zato moramo nanje še posebej paziti, jih razumeti in biti potrpežljivi) – skrbnik lahko psu z izbiro primernih aktivnosti, vzdržuje mentalno kondicijo v pozno starost
- Pasji zobje pogosto zrcalijo starost psa (pri psih pri katerih smo primerno skrbeli za zobe skozi celotno pasje življenje bodo le-ti v veliko boljšem stanju kakor pri kužkih, kjer je bila nega zob in dlesni zanemarjena)
- S staranjem upada mišična masa
- Pri starejših psih je opaziti zmanjšano moč imunskega sistema
- Dlaka izgubi nekaj mladostnega sijaja, na koži se pojavljajo starostne bradavice, bule
- Pri starajočem psu nikakor ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo igra uporaba primerne hrane, takšne, ki telo ne obremenjuje (ponovno psa hranimo večkrat na dan), celotnemu sistemu daje potrebna hranila, ki podpirajo organe, možgane, gibalni aparat, čutila
Starega psa učiti novih trikov – priporočljivo in popolnoma izvedljivo
Biti star še ne pomeni biti nesposoben učenja, pridobivanja novih izkušenj, uživanja v radostih življenja kot so prilagojeni izleti, pohodi, počitnice. Pasji seniorji se z radostjo lotijo novih izzivov, takšnih, ki so zanje primerni, saj psu največ pomeni kvalitetno preživljanje časa s skrbnikom.
KATERE AKTIVNOSTI LAHKO PONUDITE SVOJEMU STAREJŠEMU KUŽKU?
Aktivnosti, ki vam bodo v užitek, seniorja pa bodo ohranjale vitalnega.
- Delo z nosom je psiho-fizična zaposlitev idealna za starejše pse. Disciplina, ki od psa (in skrbnika) ne zahteva fizičnega napora, hkrati poskrbi za fantastično zaposlitev 40 % pasjih možganov, ki so odgovorni za sprejemanje in obdelavo nosnih zaznav. Posledično tovrstna mentalna aktivnost spodbuja delovanje in ohranjanja vitalnost možgan.
- Sorodna pri uporabi nosu je kinološka disciplina ‘mantrailing’, ki psa uči iskanja določenega človeka po njegovem individualnem vonju. ‘Mantrailing’ se izvaja na dolgem povodcu, ni fizično naporen in težavnostno stopnjo se prilagodi posameznemu psu. Učinkovito ga lahko uporabimo bodisi za mentalno zaposlitev kakor tudi za resno delo.
- Iskanje igrač prilagodimo starejšemu psu. Igrače morda ne skrivamo na višje predmete, ki bi zahtevali plezanje, visoko travo nadomestimo z nižjo po kateri se kuža lažje prebija za iskanim vonjem, izogibamo se strminam, skalovju.
- Veliko dobrega bomo storili, če se bomo s starejšim psom priključili pasjim terapevtom ali psom, ki izvajajo aktivnosti na šolah, vrtcih, domovih za ostarele, knjižnicah. Seveda bomo predhodno obiskali tečaj, testirali primernost psa in bili ves čas pozorni na raven stresa, ki bi ga obiski našemu seniorju povzročali.
- Ohranjanje socializacijskih veščin, obnavljanje in nadgrajevanje vaj poslušnosti, morda učenje trikov pri katerih uporabljamo ‘shaping’ (oblikovanje vedenja), ki zahteva pasje razmišljanje, poskušanje, povezovanje.
- Starejšega psa seveda sprehajamo (morda v počasnejšem tempu), ob ustreznih pogojih je primerna oblika fizične aktivnosti plavanje, ki manj obremenjuje sklepe, hkrati pripomore k čvrstosti miščne mase.
Življenje psov je vedno prekratko. Otroštvo in mladost sta navadno vihrava, polna vzponov in padcev, vprašanj, negotovosti, iskanj. Obdobje odraslosti navadno preživimo ob skupnem delu, aktivnostih, uspehih in porazih, vedno bolje se poznamo in razumemo. Starost je obdobje umiritve, tistega pravega užitka, ko si s psom že beremo misli, imamo izoblikovane navade in rituale, ki se jih splača popestriti, dopolniti, poživiti in tako omogočiti psu polno in zabavno staranje.
Naj ne bo staranje psa nekakšen bav-bav ali grozeča pošast. S starajočim psom stopate v nove dimenzije odnosa. Uživajte v odkrivanju le-teh zavedajoč se, da niso dane vsakemu in so ravno zaradi tega dragocene in neprecenljive.