Zakaj imajo psi dandanes več vedenjskih težav?

Življenje psov se je v preteklih letih drastično spremenilo. Psi so bolj kot kadarkoli prej vključeni v naše vsakdanje aktivnosti. 

Poraja se vprašanje- ali so psi resnično razvili več vedenjskih težav, ali so enaka vedenja prisotna že od nekdaj, vendar so komaj sedaj bolj izrazita, glede na to, da so psi bolj intenzivno vključeni v naše življenje? 

Psi so bili  v preteklosti vzrejeni za delo, pasme so se oblikovale glede na potrebe človeka. Ljudje so se stoletja trudili ohranjati določene nagone pri psih. Ti nagoni so še danes prisotni in se kažejo na različne načine. V primeru, da pes svojih nagonov nima zadovoljenih, se največkrat kažejo kot vedenja, ki so za življenje v urbanem okolju tretirana kot neželena. 

Popolnoma normalno je torej, da so pri psih prisotna določena vedenja, ki so za njih naravna, glede na njihovo genetiko. Obstajajo pa tudi različni razlogi zakaj se razvijejo neželena vedenja, ki so lahko resnično neprimerna, saj slabo vplivajo na mentalno in fizično zdravje psa ali predstavljajo nevarnost okolju. 

1. RAZLOG: Izbira psa, genetika, okoliščine odraščanja

Prva težava lahko izvira že pri izbiri psa. Število psov z leti narašča. Lastništvo psa je postalo že zelo dostopno, vsak si lahko omisli psa in ga tudi hitro dobi (kar seveda ni vedno idealno). Kljub temu, da si večina ljudi psa omisli kot spremljevalca ali za emocionalno podporo, se moremo zavedati, da so psi v osnovi še vedno živali z nagoni in potrebami, ki jih je treba upoštevati in zadovoljiti. Zato je res zelo pomembno že na začetku dobro premisliti ali smo primerni skrbniki za psa in ali lahko psu omogočimo kvalitetno življenje.

V naslednjem koraku sledi izbira primerne pasme. Če se želimo izogniti velikim težavam je treba izbrati pasmo psa, ki je primerna za naš življenjski stil. Izbira psa izključno glede na vizualno podobo ni priporočljiva, saj je bolj pomembno izbrati pasmo, ki je karakterno primerna za naš življenjski stil in zmožnosti, da psu omogočimo uresničiti njegov poln potencial. Genetika ima namreč velik vpliv na obnašanje psa, vedenje psa ni odvisno samo od vzgoje. 

V tretjem koraku pa je v izogib težavam prav tako pomembno izbrati psa iz primernih okoliščin. Dober vzreditelj bo v prvi vrsti izbral primerne starše za svoje leglo, potem pa mladičkom omogočil kvalitetne prve tedne življenja in poskrbel za zgodnjo socializacijo, ki je lahko ključnega pomena za kasnejša obdobja odraščanja. Dober vzreditelj lahko bodočim lastnikom precej olajša prve korake vzgoje. Kajti mladički, ki odraščajo v dobrih okoliščinah imajo večjo možnost, da bojo poleg dobre vzgoje odrasli v stabilne predstavnike svoje pasme. Mladički, ki odraščajo v slabih okoliščinah lahko v nov dom prinesejo mnogo težavnih vedenj, saj večinoma niso navajeni na osnovne situacije ali na različne dražljaje iz okolja. Zato je obseg dela za lastnike takšnih psov večji in celoten proces bolj naporen ter dolgotrajen. 

2. RAZLOG: Življenjski stil in nerealna pričakovanja

Življenjski stil pri ljudeh se hitro spreminja. Spreminja se dnevni tempo, prav tako pa se spreminjajo tudi okoliščine v katerih živimo. Ob tem pa se spreminja tudi življenje za pse. Nekateri aspekti so se za pse izboljšali, nekateri aspekti pa žal ne prinašajo koristi za pse. Psi so dandanes vključeni v različne situacije, ki za njih niso naravne. Psi nas spremljajo že skoraj na vsakem koraku. Zaradi modernega življenja, pa so se dvignila tudi pričakovanja ljudi glede vedenja psov. V določeni meri se lahko psi dobro prilagodijo. Naloga skrbnikov pa bi morala biti, da ostanemo fer do psov in jim omogočimo, da se lahko še vedno obnašajo kot psi.  

Četudi se zdi misel, da psu omogočimo svobodo in udobje v svojem domu prijetna, pa žal poležavanje na kavču, krajši izpusti za opravljanje potrebe in ostajanje doma po 8 ali več ur ni dovolj za izpopolnjeno življenje. Naš življenjski stil, ter pričakovanja psom več ne omogočajo, da so psi. Čeprav so se psi v vsem tem času prilagodili ljudem, so še vedno prisotna nagonska, naravna vedenja, ki so za pse popolnoma normalna, v današnjem času in situacijah pa so žal nesprejemljiva.

3. RAZLOG: Pomanjkljiva vzgoja

Vedenjske težave lahko nastopijo tudi ob neprimerni oz. pomanjkljivi vzgoji. Vzgoja psa je dolgotrajni proces. Zato so pri vzgoji zelo pomembne komponente doslednost, vztrajnost in potrpežljivost. Pomembno je dobro poznavanje osnovnih potreb psa, govorice telesa, načinov učenja in razvojnih faz. Prav tako je že na začetku dobro razmisliti o ciljih in narediti načrt dela ter se odločiti za sistem dela. 

Z dobro vzgojo lahko naučimo psa primernega vedenja in preprečimo marsikatero neželeno vedenje. Ne smemo pa pozabiti, da psi niso roboti. Zato se moremo prilagoditi tudi psu in poskrbeti, da ima možnost izražati svoja čustva, naravna vedenja in mu omogočiti, da lahko komunicira z okoljem. 

4. RAZLOG: Pomanjkanje aktivnosti

Psi so živa bitja, ki potrebujejo tudi različne aktivnosti v vsakdanu. Nekateri psi potrebujejo več aktivnosti, nekateri manj. Naloga vsakega skrbnika je, da poskrbi za osnovne potrebe psa, med katere spada tudi zadostna aktivnost. Vsak pes potrebuje smisel v svojem življenju. Poskrbimo torej, da bo pes deležen več kot le poležavanja na kavču, ter sprehodov za opravljanje potrebe. Psi, ki so deležni rednih aktivnosti so bolj srečni, prav tako pa imajo manj vedenjskih težav, saj so njihovi nagoni zadovoljeni. Aktivnost pa se ne meri po času ali razdalji sprehoda, temveč kvaliteti. Vsak pes ima izražena vedenja, ki jih rad počne, v katerih je dober. Ta vedenja lahko poimenujemo talenti. Talente psa, pa lahko usmerimo v različne aktivnosti. Ob pomanjkanju fizičnih in mentalnih aktivnosti se nabira odvečna energija, ki lahko vodi v neželena vedenja. Neželena vedenja, ki so za pse normalna, vendar nesprejemljiva s strani ljudi. 

5. RAZLOG: Stres

Seveda, tudi psi občutijo stres. Stres pa nastopi zaradi različnih dejavnikov. Stres ni nujno, da je vedno negativen. Zmerna mera stresa je dobrodošla za opravljanje osnovnih potreb, učenje ter premagovanju izzivov. Ločimo akutni, ter kronični stres. Akutni stres nastopi, kadar je pes kratkotrajno izpostavljen stresni situaciji. Akutni stres pa lahko preide v kronični stres, ko je pes dlje časa izpostavljen stresnim dejavnikom. 

Na daljši rok lahko ima kronični stres slabe učinke na psa. Poruši se imunski sistem, psi posledično kažejo znake vnetja kože, ušes, oči, dlesni in sečil. V primeru, da stresni dejavniki ne ponehajo lahko pride do bolezni, poslabšajo se alergije, pojavijo se prebavne težave ipd. Naslednjič, ko boste za “alergijski odziv” krivili hrano, razmislite ali težave izvirajo, zaradi stresa. 

Stres pa ne vodi le v zdravstvene težave, kaže se tudi v spremembi v vedenju. Zaradi zmanjšane sposobnosti za koncentracijo in učenja se stres kaže v razdražljivosti, nastopijo tudi pretirane reakcije na povsem normalne dražljaje. Psi v stresnih situacijah težko sami nadzorujejo svoje vedenjske reakcije. 

Znaki stresa pri psu: 

• slinjenje
• Nemirnost
• Izguba apetita
• Prebavne težave
• Sopenje
• Pogosto uriniranje
• Praskanje
• Pretirano lizanje
• Izpadanje dlake

Kadar je pes izpostavljen hudi stresni situaciji potrebuje telo nekaj časa (od nekaj minut, do nekaj dni), da se povrne v umirjeno stanje. Da pes lažje predela stresno situacijo mu moremo omogočiti mir, počitek, ter umirjene aktivnosti.