Lastniki psov smo s svojimi kosmatinci vsak dan v naravi in mnogokrat se odpravimo tudi na daljše izlete v različna okolja. V tem članku vam predstavljamo nekaj nevarnosti in neljubih situacij, ki se nam lahko pripetijo na pohajanjih.

Ne pozabimo: v naravi smo gostje, zato jo spoštujmo ter pazimo, da živim bitjem ne povzročamo škode ali stresa! Več o obiskovanju gozdov v našem članku.

Živali

V naravi je kar nekaj živalskih vrst, ki so lahko za naše pse (ali nas) potencialno nevarne. Poskrbimo za to, da naš pes živali pusti na miru, jih ne preganja in vznemirja. Pri izletih na rizičnih področjih (na primer v gorah) poskrbimo za največjo možno varnost svojega psa.

Močeradi

Močerade ponavadi srečamo v gozdu, predvsem spomladi in jeseni po dežju ali v vlažnem vremenu. Močeradi so nevarni predvsem za mlade in radovedne pse, ki bi močerada polizali ali ugriznili. Močeradi imajo namreč strupne žleze iz katerih ob nevarnosti izločajo strupeno snov imenovano samandarin, ki je lahko za psa tudi usodna.

V primeru, da vaš pes poliže ali ugrizne močerada, mu takoj močno izpirajte gobec in se nemudoma odpravite k veterinarju. Znaki zastrupitve se pokažejo že po nekaj minutah, to so drgetanje, izločanje sline, lahko tudi hudi krči.

Veliko odraslih psov močerade sicer ignorira, vendar bodite z mladim ali novim psom ob prvih srečanjih izjemno pozorni na svojega psa in mu preprečite stik z močeradom!

Močerad

Kače

V sloveniji so prisotne tri vrste strupenih kač. Prepoznamo jih po čokatem telesu in kratkem repu. Njihova zenica je na svetlobi navpično zožana, za razliko od nestrupenih kač pri nas, ki imajo okroglo zenico.

  • Modras: je strupena kača, ki jo prepoznamo po rožičku na gobcu. Živi po vsej Sloveniji, od gora do nižin, razen v Prekmurju.
  • Navadni gad: lahko je rjave barve s črnim cik-cak vzorcem, ali pa je cel črn. Srečamo ga predvsem v gorah, zelo redek je na poplavnih ravnicah reke Mure.
  • Laški gad: na videz zelo podoben navadnemu gadu, vendar razširjen le zahodno od Soče.

Kače v Sloveniji do ljudi in psov niso napadalne, do ugrizov v večini primerov pride kadar pes kačo pohodi, jo povohali ali poliže oziroma ugrizne. Predvsem moramo biti pozorni od marca do oktobra. Pes naj bo na sprehodih in pohodih pod nadzorom. Hodite po utrjenih poteh, predvsem na področjih, kjer veste, da se kače pojavljajo.

Če psa ugrizne strupena kača, ali sumite, da ga je, morate čim prej poiskati veterinarsko pomoč. Psa čim bolj umirite in mu preprečite gibanje, najbolje je, da ga nesete do avta. Mirovanje namreč upočasni širjenje strupa v krvni obtok.

Znaki zastrupitve so najpogosteje pojavijo v prvih dveh urah po ugrizu. Resnost je odvisna od večih dejavnikov: količine izločenega strupa, teže psa, mesta ugriza in splošnega zdravstvenega stanja psa. Najpogostejši znaki so oteklina, krvavitve, pospešeno dihanje, motnje srčnega ritma… Fotografije: navadni gad, laški gad, modras.

 

Ose in čebele

Osji ali čebelji pik sam po sebi sicer ni nevaren, lahko pa pride do zdravstvenih težav v primeru pika v območje ust ali grla (če pes z gobcem ulovi žuželko), v primeru več pikov ali v primeru alergijske reakcije. Znaki se lahko kažejo v oteženem dihanju, otekanju obraza in jezika. Veterinarja kontaktiramo v primeru, če je pik v ustni votlini, ali če kaže na to, da ima pes hudo alergijsko reakcijo.

Gosenice pinijevega in hrastovega prelca

Gre za gosenice z zelo strupenimi dlačicami, ki znajo biti radovednim psom zanimive, ker se držijo skupaj v “sprevodu”. Hrastov sprevodni prelec je razširjen v starejših hrastovih gozdovih, borov prelec pa se pojavlja predvsem na Primorskem v borovih gozdovih. Gosenice hrastovega prelca so aktivne od maja do sredine junija, gosenica borovega pa najbolj marca in aprila.

Kadar pes z gobčkom pride v stik z gosenicami so simptomi zastrupitve otekanje sluznice ustne votline, jezika in grla. Psi se lahko tudi močno slinijo, težko dihajo in požirajo in so v bolečinah. V nekaj dneh lahko pride tudi do odmiranja tkiva na jeziku. Če se zgodi, da pes dlačice tudi pogoltne, pride do vnetja želodčne in črevesne sluznice, pes lahko bruha in driska ter ima boleč trebuh.

Če pes pride v stik z gosenicami pinijevega ali hrastovega prelca, prizadeto mesto čimprej temeljito sperite z vodo! Pazite, da prizadetega mesta ne boste drgnili. Ob tem, če se le da, uporabljajte rokavice, saj so dlačice nevarne tudi za ljudi. Po spiranju čim prej poiščite pomoč veterinarja!

Posledice dotika teh gosenic so lahko zelo hude!

Rastline, glive in bakterije

Strupene rastline in glive

O psom nevarnih rastlinah smo že pisali, zato bomo v tem članku le poudarili, da bodite pozorni na rastline tudi v zunanjem okolju. Rastline so lahko za pse nevarne zaradi strupenih plodov, listov ali vej.  Na splošno naj velja pravilo, da naj vaš pes ne jé ali grize rastlin za katere niste prepričani ali so strupene ali ne.

Namesto metanja ali grizenja palic, na sprehod vzemite raje igračo, za katero veste, da je varna. Enako velja tudi za glive oziroma gobe. Poleg ljudem strupenih gob so lahko nevarne tudi tiste vrste, ki jih ljudje lahko jemo, saj psi gob ne prebavljajo na enak način kot mi. Svetujemo vam, da svojemu psu ne dovolite žvečenja ali trganja gob v naravi.

Strupena tisa, ki je pogosta v parkih ali zasebnih vrtovih

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke se pogosto pojavljajo v sladkovodnih vodah, kot so reke, jezera in ribniki. Te bakterije lahko proizvajajo nevarne toksine, imenovane cianobakterijski toksini, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje psa. Toksini lahko vstopijo v telo psa s pomočjo vode, ko pes plava ali pije iz okuženega vodnega vira. Če pes zaužije toksine, lahko ti povzročijo različne simptome in bolezni, ki segajo od rahle slabosti do hude zastrupitve.

Simptomi zastrupitve z modrozelenimi cepljivkami pri psih vključujejo bruhanje, drisko, težave z dihanjem, zmedenost, utrujenost, krče in v najhujših primerih, smrt. Psi, ki imajo radi plavajo v jezerih ali rekah, so še posebej izpostavljeni nevarnosti zastrupitve.

Če ima pes simptome zastrupitve, takoj poiščite veterinarsko pomoč. Zgodnje zdravljenje lahko pomaga preprečiti resne posledice za zdravje vašega psa. V poletnih mesecih pazite, da pes ne pije iz vodnih virov, ki so okuženi z modrozelenimi cepljivkami. Prav tako je pomembno, da spremljate opozorila lokalnih oblasti o stanju vodnih virov.

Strupi, gnojila in škropiva

Kadar se sprehajate ob obdelovalnih površinah ali vrtovih bodite pozorni na možne strupe, gnojila in škropiva, ki so lahko za psa zelo nevarna, čeprav jih morda ne vidimo.

Strupi

Najbolj pogosta in nevarna strupa sta strup za podgane in strup za polže.

  • Strup za podgane je nastavljen predvsem v raznih objektih (na primer kleti, kampi, uradne stavbe), kjer je postopek deratizacije obvezen. Čeprav je zakonsko določeno, da mora biti strup nedostopen ljudem in drugim živalim, se lahko zgodi, da bo strup nastavljen kar na tla. Če je vaš pes požrl strup za podgane, pes ne bo takoj v življenjski nevarnosti, saj strup učinkuje počasi. Vseeno morate obvezno oditi do veterinarja, kjer bodo vašega psa ustrezno zdravili.
  • Strup za polže je običajno nastavljen na vrtovih, je v obliki majhnih zrnc, ki so običajno modre barve. Je zelo strupen, za psa je lahko usodno že zaužitje nekaj zrnc. Izjemno nujno je, da pri psu po zaužitju TAKOJ izzovete bruhanje in se TAKOJ odpravite k veterinarju. Pri polžjem strupu šteje vsaka minuta.
  • Če le imate možnost k veterinarju odnesite del strupa, ki ga je pes zaužil (na varen način, v vrečki, strupa se ne dotikajte). S tem bo veterinar lažje presodil kako psa najbolje zdraviti.

Gnojila in škropiva

Gnojila in škropiva so običajno prisotna v bližini obdelovalnih površin ter travnikov. Ob obdelovalnih površinah psu ne dovolite pitja iz luž, prav tako ne dopustite, da pes hodi po sveže pognojeni ali škropljeni površini (trava, žita…). Težave namreč lahko povzroči že snov, ki pride na pasje tačke, ki si jih pes kasneje poliže. Seveda tudi ne pustite, da gnojila, predvsem umetna, zaužije.