Vsi, ki se ukvarjamo z vzgojo psa vemo, da več poti vodi do istega cilja. Teh poti pa je natanko toliko (morda celo več), kot je ljudi, ki o tem razmišlja. Težko rečemo, katera pot je boljša in katera slabša, saj ima vsako “orodje” svoje mesto v strokovnjakovi škatli z orodjem. Prav tako je težko soditi uporabo neke tehnike, opreme ali pristopa, če ne poznamo korakov pred in po uporabi le-teh.
Zato je tudi pomembno, da vedno, ko izveste nekaj novega, to znate tudi umestiti. Saj tudi najboljše orodje odpove, če je uporabljeno ob nepravem času. Danes bom predstavil moj pogled na to, kaj mora vsebovati dober sistem za delo s psi.
1. Celovitost
Izjemno pomembno je, da ima sistem rep in glavo. Če gre samo za opremo, orodja in tehnike nametane na kup, ne moremo govoriti o sistemu. Sistem mora tako zajemati učni proces, prosti čas, sproščanje nagonov, fizične zaposlitve in smiselne omejitve. Vse od naštetega lahko dosežemo na več načinov.
2. Ne sme bazirati na uporabi sile
Sicer o tem zelo nerad pišem in govorim, pa vendar. Tudi korekcija ima včasih svoje mesto. Kar je napisano tudi v evropski zakonodaji, ki pravi: Uporaba sile ni dovoljena, razen v primeru, ko več ne obstaja druga možnost. Iz izkušenj lahko povem, da je uporaba fizične sile v 99% primerih nepotrebna, dostikrat tudi neprimerna v dani situaciji. Drug, še pomembnejši razlog pa izvira predvsem iz tekmovalnega ega. Rezultati z uporabo pozitivne motivacije, torej z nagrajevanjem željenih vedenj so boljši, hitrejši in bolj zaneslivi. Osebno nisem proti ničemer, uporabljam orodja, ki dajejo najboljši rezultat in psihologija nas uči, da je tak pristop boljši tako pri ljudeh, kot pri psih.
3. Mora upoštevati čustveno stanje psa
Čustvena stanja psa so v vsakdanjem učnem procesu izjemno pomemben faktor. Nekaj na to temo si lahko pogledate v Live posnetku v naši skupini: https://www.facebook.com/miha.jerot/videos/10214578458402590/
Če ne upoštevamo čustvenega stanja psa, je učni proces praktično nemogoč. Pa vendar bi tukaj opozoril na eno stvar. Čeprav je pomembno poznati telesno govorico psov, se ne strinjam s tem, da se je treba odzvati na vse. Pomembno je prepoznati tiste, ki psu blokirajo zmožnost učenja, koncentracije in slabega počutja v tistem trenutku in jih upoštevati. V nasprotnem primeru se vodniki prehitro začnejo koncentrirati na (v tistem trenutku) relativno nepomembne stvari in vse skupaj lahko postane izjemno neefektivno.
4. Lahek za razumevanje in integracijo v vsakdan
Ena izmed najbolj pomembnih lastnosti Sistema je preprostost. Če ljudje sistema ne morejo razumeti, če ne razumejo tehnik, če so stvari, na katere se morajo koncentrirati preveč kompleksne (in vemo, da so nekatere stvari pri psih lahko precej kompleksne), potem sistem nima uporabne vrednosti. Vsaj ne za vzgojo psa. Sistem je namreč uporaben samo takrat, ko lahko vodnik in pes vsakodnevno funkcionirata brez težav. Cilj vsakega pasjega strokovnjaka bi moral biti pomagati čim več ljudem. In to lahko storimo samo z “ljudskim” sistemom. Kot inštruktor se je potrebno včasih res kontrolirati, da nekatere stvari, ki bi lahko zmedle vodnika vsaj za nekaj časa tudi izpustimo. Zavedati se je potrebno, da nismo vsi za vse in tako tudi vsak sistem ni primeren za vsakega vodnika.
5. Mora biti prilagodljiv
Pomembno je, da je sistem toliko fleksibilen, da lahko vzamemo neko idejo in jo prilagodimo psu, če je to potrebno. To pomeni, da morajo ljudje, ki ta sistem poučujejo poznati zakaj se nek vzvod uporablja in kakšne so alternative, da dosežemo enak ali podoben rezultat. Prilagoditi se je potrebno tudi okolju, v katerem pes živi, problemom s katerimi se sooča, karakterju, temperamentu in še mnogo drugim stvarem, ki jih mora strokovnjak prepoznati in učni proces ustrezno prilagoditi.
6. Učinkovitost
Najpomembnejša lastnost sistema je učinkovitost. Učinkovitost dosežemo samo tako, da ljudje, ki podajajo sistem, ne samo “znajo” ampak razumejo. Med enim in drugim je seveda ogromna razlika. Če ne razumeš sistema (za vzgojo psa), ga ne boš znal pravilno uporabiti. Če ne poznaš in razumeš vzvodov, ki jih uporabljamo pri psih, boš kot inštruktor/strokovnjak težko prilagajal učni proces tako, da bo kar najbolj naraven za psa. V praksi se namreč pokaže, da bolj kot so vedenja za psa naravna, boljši je rezultat. Zato morajo inštruktorji vedno razmišljati tudi v smeri kako približati učni proces psu.
Kakorkoli obračamo, vsi sistemi se opirajo in izkoriščajo popolnoma enake fiziološke procese.
Nekateri jih napadejo z leve, nekateri z desne, nekateri po sredini, eni pa kar “pošrek”. Če to razumemo in če razumemo te procese pri psih oz. kar pri večini vrst živalskega kraljestva (ja, tudi mi smo zraven), potem nam ne bo hudega pri razumevanju in izbiri pravega sistema. Nekateri sistemi težijo k naravnim vedenjem, naravnim nagradam, nekateri striktno v umetna. Za normalno sobivanje s psom v današnjem času, je po mojem mnenju pravilna pot nekje vmes. Principi pa, ne glede na vse, ostajajo enaki. Pri izbiri sistema, izberite takšnega, v katerem se boste našli in daja rezultate.
Zavedajte pa se, da rezultati v kateremkoli sistemu, potrebujejo čas, da se pojavijo.
Fotografije: Maja Rokavec in Boštjan Gartner