Trenutno smo sredi pandemije s koronavirusom Covid-19, s katerim se bojuje cel svet. V Alfakanu želimo opozoriti na stvari, ki so v tem času po našem mnenju pomembne za prijetno življenje s psom.
1. Kdo bo skrbel za mojega psa če zbolim?
Potrebno je razmišljati vnaprej, še preden zbolimo in se na to ustrezno pripraviti.
Komu lahko zaupate psa? Mogoče je to kdo od prijateljev ali družinskih članov. Mogoče ga boste dali v varstvo v pasji hotel – v katerega? Dobro je, da se prej z njimi pogovorite in jim razložite posebnosti glede vašega psa. Prav tako je dobro, da ima vaš pes z njimi prej že stik in da se medsebojno poznajo.
Na list zabeležite najpomembnejše stvari glede vašega psa (katero in koliko hrane poje, če ima kakšne tablete, katera povelja pozna, katere stvari ima rad,…).
Dobro je, da je pes vzgojen in socializiran ter da je navajen na svoj prostor (npr. ležišče ali boks). Tako bo lažje in z manj stresa sprejel varstvo.
Svetujemo vam, da se na takšno situacijo pripravite (tudi sicer, ne samo v času pandemije zaradi Covid-19), vendar ne komplicirajte. Psi so prilagodljiva bitja in če jih na varstvo prej pripravite, ne bo težav.
2. Kako komuniciram s psom če nosim masko?
Ali me pes razume in prepozna če nosim masko?
Psi večinoma komunicirajo preko neverbalne komunikacije in vonja. Maska sicer zakriva velik del obraza, ampak po naših izkušnjah psom ne povzroča težav pri komunikaciji z nami.
Pri Hillu nisem opazila razlik, je pa res, da je star že 12 let in da je najin odnos že zelo dobro utrjen in rutiniran.
Za mlade in bolj občutljive pse lahko predstavlja težavo, čeprav z Alfakan inštruktorji pri naših tečajnikih tega nismo opazili. Če opazite, da ima vaš pes kakšne težave ko nosite masko, greste v učnem procesu korak nazaj. Psa ponovno več nagrajujte, zmanjšajte kriterije, vadite nekaj časa v lažjem okolju. Psi se bodo kmalu navadili vaše komunikacije preko maske.
3. Zaposlitve in sprehodi v času karantene
Kvaliteta ukvarjanja s psom je vedno bolj pomembna od kvantitete. Tudi če imate zdaj več časa, so 4- urni sprehodi nesmiselni, sploh če imate zelo živahnega psa, ki potrebuje akcijo. Če imate pa zdaj manj časa kot ste ga imeli, pa je kvalitetna zaposlitev na sprehodu še toliko bolj pomembna.
SPREHOD NAJ BO PSIHO-FIZIČNA AKTIVNOST ZA PSA.
Sprehod naj ne bo sam sebi namen. Zelo pomembna je fizična in še bolj mentalna zaposlitev. Ne pojdite na sprehod samo zaradi sebe, ampak pomislite tudi na psa – naj ima tudi pes nekaj od tega. Telefon pustite doma ali ga dajte na tiho ter se ukvarjajte s psom.
Vsaj 1x na dan pojdite na aktiven oz. delovni sprehod, kjer poskusite zadovoljit nagone vašega psa. Nagone oz. talente psa pa je potrebno prej poznat oz. jih najdit, da jih lahko nato zadovoljite.
Kako najdete talente vašega psa? Dobro je poznati pasmo psa – za kaj je bila pasma ustvarjena. Če imate mešančka si naredite razpredelnico in zapišite, katere stvari vam zunaj delajo največ preglavic. To je ponavadi tisto, v čemer je pes tudi dober. Ali veliko koplje, voha po tleh, vleče, skače, uhaja…? To so vse talenti, ki jih ponavadi ljudje ne znajo obrniti sebi v prid.
Ideje za aktivno ukvarjanje s psom:
- igrajte se (krožna, borbena igra),
- iskanje (lahko ga izvajate zunaj ali doma – iskanje igrače, hrane, eterično olje),
- naučite ga kakšno novo vedenje (lahko je uporabna vaja, lahko pa je kakšen simpatičen trikec),
- izkoristite naravne ovire (tek okoli drevesa, skok na deblo/štor, preskok debla, hoja po deblu,…),
- različni športi (npr. vleka v hrib,…).
4. Katere napake smo opazili od zadnje karantene?
IZSILJEVANJE ZA POZORNOST
Velik problem, ki se je pokazal od prejšnje karantene je izsiljevanje za pozornost. V tem času smo več doma in psi nas imajo več časa na razpolago. Težava je, da veliko psov nimajo svojega prostora in ne vedo, kam bi se namestili ter kaj naj počnejo.
Psu uredite njegov kotiček in ga čim prej nanj navadite. Ne morete mu samo govoriti, kje ne sme biti in ga naganjati iz različnih prostorov. Različni družinski člani imajo velikokrat različna pravila (nekdo želi da je na kavču, drugi mu ne pusti na kavč,…). Na koncu je pes čisto zmeden in ne ve kam bi se dal. Pes potrebuje svoj prostor. Na začetku je najboljše, da je njegov prostor fizično omejen (to je lahko boks, ograjica, privez,…). V ta njegov kotiček mu namestite njegovo ležišče. Postopoma se bo pes navadil počivati na tem ležišču ko zanj ne boste imeli časa. Najbolj pomembno je, da ima mir. To je še zdaj toliko bolj pomembno ko smo v tem času več doma.
Kaj se zdaj dogaja pri tistih, ki tega niso upoštevali? Psi konstantno izsiljujejo za pozornost.
Kako psi izsiljujejo za pozornost? Nosijo copat ali igračo, butajo z glavo lastnikovo roko, cvilijo, dajajo glavo na nogo, roko, se želijo crkljat,…
Pozornost lahko psu že namenite s tem, da ga samo pogledate. Npr. pes zacvili, vi ga pogledate in s tem ste mu namenili pozornost. Po klasičnem pogojevanju se bo pes naučil, da če zacvili mu vi namenite pozornost. Velikokrat psi doma cel čas iziljujejo za pozornost in so že čisto naveličani. Nato gremo s psom na sprehod in pes želi stran od nas ker želimir pred nami. Mi pa ravno zunanj želimo, da bi nas pes ubogal.
Kronična izsiljevanja za pozornost so škodljiva za psa (ker je čisto nevrotičen) ampak on si ne more pomagati. Če izsiljuje za pozornost ne pomeni, da tudi želi pozornost. Podobno je pri majhnih otrocih, ki so že zelo utrujeni in bi morali že spat, ampak oni tega ne želijo in se borijo proti spancu. Večina je že tudi tečnih in nejevoljnih, ker bi morali že spati, ampak oni še ne vedo kaj je dobro za njih.
Pomembno je, da vsi družinski člani sodelujejo, da se doma postavijo jasne omejitve in da se otrokom razloži in pokaže, kako se naj ukvarjajo s psom.
Zastavite si pravilo: tisti ki psa spusti iz omejitve (če je pes še v omejitvi), mora vedeti kaj bo z njim počel. V nasprotnem primeru ga ne sme spustiti.
LOČITVENA TESNOBA
Naslednji problem, ki je zelo povezan z izsiljevanjem za pozornost je ločitvena tesnoba.
Bodite pozorni na to, da niste cel čas s psom ko ste doma. Če gledamo iz pasjega vidika, pes ne bo razumel da morate zdaj kar na enkrat spet za 8 ur v službo.
Torej to da ste doma NE pomeni, da ste cel čas s psom. Psa je treba nujno naučit, da tisti čas, ko sem jaz doma, nima vedno dostopa do mene. To pomeni, da je skupen čas, ko se ukvarjam s psom in je čas, ko mora pes počivat.
Pozor: ne učite psa samo da je sam doma ko vas ni doma. Naučite ga tudi, da je v svojem kotičku in počiva tudi takrat, ko ste doma. Psa navadite na njegov prostor s fizično omejitvijo in mu ne dajate pozornosti takrat, ko on pozornost želi.
Psi so naši zelo dobri terapevti, sploh v teh težjih in manj sigurnih časih. Vendar v zameno da prevzamejo našo čustveno navlako, jim moramo tudi omogočit, da kvalitetno sprostijo svojo energijo in zadovoljijo nagone. Doma pa jim moramo omogočiti kotiček za mirno počivanje.