Dokler je kuža zdrav in nima težav, se večina skrbnikov o hrani ne sprašuje. Kupijo najboljše brikete, ki jih lahko dobijo ali pa take, ki so vsaj približno v redu. Običajno se skrb o najbolj primerni hrani za psa pri tem konča, vsaj dokler ne nastopi prvo nepojasnjeno praskanje, ponavljajoče se vnetje analnih žlez, kronično vnetje ušes, ali pa psa doleti celo katera izmed hujših diagnoz. Takrat marsikdo doživi hladen tuš in se vpraša, kaj pa, če je vsega kriva hrana, s katero hranimo, ker saj veste, kako je rekel Hipokrat? »Naj bo hrana zdravilo in zdravilo hrana.«
V upanju, da bi psu čim bolj pomagali, zavržemo najboljše brikete in se odločimo za prehod na surovo hrano, ki naj bi pomagala … praktično pri vsem. Včasih se sprememba hrane obrestuje, včasih »ozdravitve« pa kar ni od nikoder. Vztrajamo teden, dva, mogoče mesec, a pes se še vedno praska, ušesa so še vedno vneta. Kaj pa zdaj? Ali je ta surova hrana spet samo en »nateg«, zakaj ne »pomaga« in psu ni bolje?
SAMO MENJAVA HRANE OBIČAJNO NI DOVOLJ
Surova ali še bolje sveža hrana ni »nateg«, samo pogosto se zgodi, da uberemo napačen pristop, saj mislimo, da lahko stvari vzamemo v svoje roke in se bo pes »pozdravil« samo zato, ker smo mainstream brikete menjali za surovo prehrano.
Krasen primer za to so alergije na prehrano, za katere se verjetno vsi strinjamo, da jih je zares ogromno: pogosto se namreč zgodi, da namesto da bi psa peljali na (bioresonančno) testiranje, raje doma na pamet izločamo potencialne alergene in danes sumimo govedino, jutri jajca, čeprav je lahko glavni krivec za težave lahko na videz popolnoma nedolžen korenček!
S takimi slepimi dietami, kot jih imenuje Maja Napret, bioresonačna terapevtka za male živali, običajno ne pridemo daleč in pogosto prej obupamo, dvignemo roke in se prijateljem potožimo: ah, saj smo poskusili tudi s surovo hrano, pa ni nič pomagalo …
Ker sama zelo zvedava, me vedno zanima, zakaj mislijo, da hrana ni pomagala. Potem običajno izvem, da so bili na BARF-u 3 tedne, kupili so neke že pripravljene pakete, ker so jim v trgovini povedali, da surova hrana pomaga pri kožnih težavah, ali pa so tak nasvet dobili od prijatelja, ki ima prijatelja, ki ima psa, ki je imel neke težave, ki so izginile kmalu potem, ko mu je skrbnik začel ponujati doma pripravljeno hrano. Seveda nikakor ne pravim, da to ni mogoče in da prijatelj od prijatelja laže, kje pa! Vse je pač odvisno od tega, kje tiči vzrok za težave, s katerimi se srečuje naš kuža.
Pri odkrivanju vzroka pa potrebujemo pomoč strokovnjaka, sploh pri alergijah, če se ponovno sklicujem na njih: če se odločimo za (bioresonančni) alergijski test, ki bo pokazal, katera hrana psu ustreza in katera ne, bo priprava ustrezne hrane za psa bistveno bolj enostavna in ziher, saj ne bomo več ugibali, če so ušesa spet vneta zaradi govedine ali tistega mini koščka priboljška, ki smo ga psu ponudili v petek. Točno bomo vedeli, kaj lahko naš pes je in česa ne, katera hrana je zanj strup ali zdravilo.
Ob prebiranju teh vrstic ste nekateri gotovo zavili z očmi: v prvi fazi tisti, ki ste resnično poskusili že vse, a ni nič pomagalo ter tisti, ki prodajate svežo hrano za pse. Slednjim se opravičujem, ker moj namen nikakor ni degradacija, samo pravim, da se je vseh sprememb, novosti in »zdravljenja« treba lotiti po pameti, prve pa vabim k odličnemu intervjuju z Majo Napret, kjer sva pod drobnogled prav zgoraj opisane težave in nekaj rešitev zanje; res je, da se rešitev pogosto skriva v hrani, a tudi skrbnik psa je pomemben člen rešitve.
KAJ PA, KO PRIDE DO ZARES HUDIH OBOLENJ ?
Vsi terapevti, s katerimi sodelujem in se ukvarjajo z različnimi komplementarnimi metodam zdravljenja (od bioresonance do homeopatije in TKVM-ja), so veliki zagovorniki doma pripravljene hrane, tudi ko gre za zelo huda in kronična obolenja. Morda našega kosmatega prijatelja res ne bomo 100% pozdravili, mu pa bo lahko primerno izbrana hrana težave omilila in nudila podporo celotnemu imunskemu sistemu.
A sploh pri hudih obolenjih je res ključnega pomena to, da preden se lotimo »samozdravljenja« in priprave jedilnika na pamet, se posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo iz prve roke ter izkušenj znal povedati, kaj bi bilo za našega psa in njegovo zdravstveno stanje najboljša izbira. Poleg tega nam bodo tudi znali svetovati, kateri dodatki so primerni za našega psa – trg ponuja ogromno finih in zdravih dodatkov, od čudežne spiruline, medicinskih gob in kokosovega olja ter številnih drugih živil, ki so »proti« boleznim in »za« zdravje, pa vendar – ali so res vsa primerna za našega bolnega psa in za konkretno bolezen, s katero se bojuje? Ker če se spet vrnem k Hipokratu – če je hrana zdravilo, se potem do nje obnašajmo tako, ko se obnašamo to modernih tablet, antibiotikov, kapsul in ne vem še česa. Prav preveč na pamet in po filingu jih verjetno ne jemljemo (vsaj upam).
SVEŽA HRANA KOT IMPERATIV IN NE ZDRAVILO
A če na koncu potegnem črto, sveža in doma pripravljena hrana je za pse prav gotovo najboljša izbira, pa sploh ne zaradi tega, ker je sveža hrana »zdravilo«, ampak zaradi tega, ker bi po svoje morala biti imperativ, logična in samoumevna izbira. Morda res prihaja do navzkrižnih teorij in kontradiktornih informacij, katera sveža hrana in v kakšnih razmerjih je za pse najboljša, ampak če dobro pomislite, je pri prehrani ljudi karkoli drugače? Lahko nesporno trdimo, katera hrana je najboljša in edina primerna izbira? Ne, ne moremo. So si pa vsi prehranski strokovnjaki enotni v tem, da moramo za zdravo življenje uživati čim več sveže in industrijsko nepredelane hrane. Zakaj bi za naše pse (in druge živali) veljalo kakorkoli drugače? Nenazadnje so tako kot mi – živa bitja.