Igra s psom je eden najpomembnejših delčkov v mozaiku vzgoje in šolanje psov. Z njo najlažje in najbolj produktivno sprostimo kompleks lovskih nagonov, prav tako pa je tudi nepogrešljiva v izgradnji odnosa med vodnikom in psom. Žal v realnosti vodniki največkrat igro povsem zapostavijo. Razlogov za to je več.

 

RAZLOGI ZAKAJ SE VODNIKI NE POSLUŽUJEJO IGRE S PSOM?

Najpogostejši je verjetno ta, da igra ni najpreprostejša stvar za vodnika. Zahteva precej koordinacije in razmišljanja. Vsekakor več, kot delo s hrano ali brezciljno sprehajanje psa.

Drugi najpogostejši je po mojih izkušnjah ta, da lastniki zadovoljujejo pasje potrebe na človeški način. Ravno zadnji obisk veterinarja, to potrdi. Ko sem prispel, je iz ordinacije ravno prihajala gospodična s psom manjše rasti, ki je bil po njenih besedah izjemno priden. »Sedaj mu greva takoj kupiti novo ovratnico veste, da bo naslednjič spet tako priden!« je dejala meni in veterinarju. Čeprav se ob izjavi nisem moral drugega kot nasmehniti, pa je žal realnost takšna, da je vse preveč lastnikov, ki na ta način »zadovoljujejo« potrebe svojega psa. To še zdaleč ni OK, predvsem pa lahko vodi v resne vzgojne težave zaradi frustracij, ki jih pes razvije zaradi nesproščenih nagonov in odvečne energije.

Druga skrajnost so lastniki, ki psom nakupijo kup igrač, s katerimi naj bi se pes kasneje igral. Tudi ta pristop ni dober. Poleg tega, da igrač ne bomo mogli uporabljat na konstruktiven način, saj jih bo pes naveličan in se niti pod točko razno ne bo potrudil za njih, lahko psi, ki imajo »svoje« igrače, zelo hitro razvijejo posesijo. In spet imamo velik, predvsem pa zelo nevaren problem.

ČIGAVA JE IGRAČA: OD LASTNIKA ALI PSA?

Ko se vprašamo, kdaj ima lahko pes igračo oziroma igrače sploh na voljo, se je najprej potrebno vprašati, čigava igrača sploh je in kaj je njena glavna naloga. Igrača je naša, ne od psa. Ob igri jo samo damo v skupno uporabo, ter ob koncu igre pospravimo. Njena glavna vloga je biti sredstvo za interakcijo med vodnikom in psom. Psu mora biti igra predstavljena tako, da pes uživa v dejavnosti in interakciji z vodnikom, ne pa zgolj zaradi igrače kot objekta.

KAKO DELIMO IGRAČE?

Poznamo več tipov igrač. V grobem jih delimo na dva tipa. No, če smo čisto iskreni, jih najbolj grobo lahko razdelimo na uporabne in neuporabne oz. primerne in neprimerne. Primerne lahko razdelimo na samozaposlitvene igrače, ter igrače za igro s psom. Razlika med prvimi in drugimi je ta, da se pri samozaposlitvenih igračah pes igra sam. Primer takšnih igrač so razne miselne igre za pse, skratka karkoli, kar predvsem mentalno zaposli psa in ne potrebuje naše interakcije. Primer takšne igrače lahko vidite na video posnetku.

https://www.youtube.com/watch?v=7QZO3JSTbgE

RAZLIKA MED KROŽNO IN BORBENO IGRO?

Pri izbiri igrače se je potrebno vprašati za kakšno igro jo bomo uporabljali. Če izbiramo igračo za krožno igro, izberemo takšno, ki jo bomo lahko metali, pes pa jo bo prinašal. Poleg navadnih žogic, pridejo tukaj v poštev tudi frizbiji in žogice na vrvici. Uporabite lahko tudi razne metalce. Če nimamo nič pri roki, je za krožno igro dober tudi storž. V primeru, da izbiramo igračo za borbeno igro, vam na začetku svetujem kar krpo za brisanje prahu. Ko pes razvije zadostno željo in dober ugriz, pa presedlajte na aporte iz jute ipd. Igrača naj bo dovolj velika, da ima pes dovolj prostora za ugriz.

KATERE IGRAČE NISO PRIMERNE ZA PSA?

Izogibajte se piskajočim hamburgerjem, piskajočim kokošim in podobnim igračam. Vam je morda zabavno, vendar za psa je vse prej kot to. Za psa takšna igrača pomeni plen, ki ga ubija, vendar pri tem ni uspešen. Rezultat takšne igre je lahko velika frustracija.

KAJ PRIPOROČAMO?

Po mojem mnenju, je najboljša igrača tudi najpreprostejša. Pri igri prisegam na navadne žogice (Chuckit), krpe za brisanje prahu ter aporte iz jute in podobnih materialov.

Zavedajte se, da kvaliteta igre ni odvisna od igrače ampak od vas.