Poleg poznavanja osnovnih potreb oz. nagonov psa je za prijetno sobivanje bistveno poznavanje njegovih učnih procesov.
Pri klasičnem pogojevanju je pomembno le zaporedje dveh dogodkov, pri katerem ima drugi dogodek za psa nek pomen. Pes pri učenju ni aktiven udeleženec, temveč le opazovalec dogajanja. Po določenem številu ponovitve dveh dogodkov v pravilnem zaporedju psu že prvi dogodek sproži ustrezen odziv.
Drugi princip učenja – operativno pogojevanje – pa temelji na aktivnosti psa v učnem procesu. Pes se nauči, da s svojim vedenjem lahko vpliva na dogajanje v okolici.
Ustvari si asociacijo med svojimi dejanji in posledicami, ki sledijo. Interes psa je zelo primaren. Želi si le doseči oz. izboljšati ugodje ali pa se izogniti neugodju oz. ga zmanjšati. Operativno pogojevanje nam omogoča učenje neštetih različnih vaj in vedenj. Bistvo uspeha takega učenja pa je pravilen trenutek potrditve.
Pri šolanju in vzgoji psov po navadi za čim boljši »timing« uporabljamo zvok, ki smo ga predhodno po principu klasičnega pogojevanja povezali z nagrado. Največkrat uporabljamo kliker ali kratko besedo; kot nagrado pa hrano, igračko, igro ali pohvalo. Zakonitosti operativnega učenja izkoristimo tudi za učenje navad, ki olajšajo sobivanje človeka in psa. Psu ni potrebno prepovedovati določenih vedenj ali ga siliti v izvajanje drugih.
Najučinkoviteje je izkoristiti operativno pogojevanje in omogočiti psu, da s svojimi pravilnimi reakcijami ali z vedenjem doseže želeni cilj.
Skozi vhodna vrata gre lahko, ko se umiri in se ta ne odprejo, dokler njegovo obnašanje ni primerno. Skledo s hrano mu ponudimo, ko lepo sedi pred nami in ne takrat, ko razburjeno skače okrog nas. Pobožamo ga, ko nas mirno spremlja in ne takrat, ko laja ali skače na nas. Sprehod nadaljujemo, ko je povodec popuščen in ne pospešimo, kadar nas vleče.
Priložnosti za učenje in vzgojo psa po principu operativnega pogojevanja imamo nešteto in prinašajo veliko prednosti. Pes je aktivni udeleženec v učnem procesu, naloge izvaja zaradi lastnega interesa, psa umsko zaposlimo, ne uporabljamo nepotrebne prisile, naučeno vedenje pa se dodobra zasidra v pasje možgane.
ANDREJ ŽUNIČ, dr. vet. med. (ALFAKAN)