Čas branja: 5 min
Vsi, ki smo kakorkoli vpleteni v življenje s psom, smo se že kdaj srečali z nezaželenim vedenjem in prevzgojo psa. Gre za vedenja, ki ne ustrezajo nam ali neki splošno sprejemljivi sliki, kako bi naj pes deloval v nekem okolju. Gre za vedenja, ki nam – po domače, pijejo živce. Odstranjevanje takšnih vedenj (prevzgoja) je lahko izjemno dolgotrajno, sploh če gre za starejšega psa, ki to dela že dalj časa. V veliko primerih, pa so lastniki psov pri tem neuspešni. V članku bom navedel 5 razlogov, zakaj jim ne uspe.
1. Reševanja se ne lotijo
Tako je. Nekateri se dejansko prevzgoje ne lotijo. Največkrat gre za izgovore vezane na pasmo, čas oz. pomanjkanje le-tega, prelaganje odgovornosti med družinskimi člani ipd. Izgovori so najhujši sovražnik odpravljanja nezaželenih vedenj.
Zato je moj prvi nasvet preprost: Pljunite v roke, brez izgovorov.
2. Slaba analiza problema
Pri odpravljanju velike večine nezaželenih vedenj je izjemno pomembno, da naredimo kvalitetno analizo. Potrebno je razumeti, zakaj prihaja do tega vedenja, zakaj pes odreagira tako kot odreagira. Je to strah, agresija, nagon, dražljaj iz okolice? Ga preprosto še nismo naučili pravilnega vedenja? Ali smo šli čez vseh 7 korakov učnega procesa? Kakšno je čustveno stanje psa v trenutku tega vedenja? Komaj ko lahko z gotovostjo odgovorimo na vsa ta vprašanja in še kakšnega dodatnega, lahko zastavimo kvalitetno strategijo odpravljanja, predvsem pa uporabimo pravilne tehnike in po potrebi opremo. Še vedno sem mnenja, da oprema ne sme biti glavni del, je pa včasih lahko dober pripomoček. Pazite, da zaradi lastnega neznanja oz. zaradi neznanja osebe, odgovorne za strategijo odpravljanja, ne delate v škodo psa.
Averzivne tehnike v 99% primerov niso potrebne, niti primerne.
3. Površnost
Naredili smo analizo in sestavili strategijo, kako se bomo problema lotili. Super. Zavedati se je potrebno, da je potrebno sedaj stvari iz teorije prenesti v prakso. To ni preprosto. Za razlago tega, je najlažje uporabiti zadevo, ki ji v človeški psihologiji pravimo “Habit loop”, pri psih pa gre, kot velikokrat pri psihologiji, za enak princip. Nek sprožilec proži vedenje, ki je za psa na nek način nagrajujoče. Lahko pride do hrane, sprosti lovski oz. katerikoli nagon, prežene grožnjo, se potrdi v ugrizu ipd. Če želimo spremeniti to navado, moramo ob nekem sprožilcu, vedno nastaviti enako vedenje in to ponavljati. Če nam to ne uspe, nam vedenja ne bo uspelo odpraviti.
4. Neuporaba preventive
Neuporaba preventive je najverjetneje glavni razlog, zakaj vodnik nekega vedenja ne odpravi z uporabo pozitivne motivacije. Vedenje lahko eliminiramo na več načinov. Lahko pes ob nezaželenem vedenju doživi neprijeten fizični stimulus (korekcijo) ali pa se zadeve lotimo po prijaznejši, modernejši, inteligentnejši vendar največkrat daljši poti. Čeprav je pot daljša, pa v procesu ne podremo psa, prav tako ne more priti do zlorabe uporabe preventive, kot lahko pride npr. do zlorabe uporabe korekcije in opreme, ki se uporablja pri averzivnih tehnikah. Dejstvo je, da je uspešnost pozitivne motivacije tesno povezana z inteligenco oz. z iznajdljivostjo vodnika, ter konsistentnostjo in vztrajnostjo. Poglejmo si torej, kako nam preventiva pomaga v procesu odpravljanja težav.
Predstavljajmo si, da vsakič, ko pes ob nekem sprožilcu naredi nezaželeno vedenje, dodamo novo povezavo (predstavljajte si jo kot nitko) ki povezauje sprožilec in to vedenje. Če želimo vedenje odpraviti, moramo najprej preprečiti, da bi se ustvarjale nove vezi. V nasprotnem primeru, se bomo vrteli v krogu. Ustvarjanje novih nitk, lahko (pri uporabi pozitivne motivacije) preprečimo zgolj s preprečevanjem, da bi se to vedenje ob tem sprožilcu spet pojavilo. Največkrat je prva preventiva ta, da psa preprosto ne izpostavljamo temu sprožilcu. Sprožilec je lahko novo okolje, lahko je avtomobil, lahko je drug pes, lahko je hoja ljudi mimo domače ograje, ipd.
Komaj ko uvedemo preventivo, lahko začnemo z efektivnim reševanjem problema. Največkrat to storimo tako, da psu uvedemo novo – nadomestno vedenje. Novo vedenje najprej naučimo in utrdimo v okolju, kjer ni sprožilca, s katerim ima naš pes problem. Ko je vedenje naučeno in utrjeno, se lotimo postopnega uvajanja tega novega vedenja vedno bližje in bližje sprožilca – motnje. Na ta način spet uporabimo “Habit loop” in gradimo novo navado v tej situaciji.
Ob dovolj ponovitvah ter striktni uporabi preventive, kjer res pazimo na to, da pes ne ponavlja napake, pride do tega, da pes ob sprožilcu začne izvajati nadomestno vedenje.
5. Prehitevanje
Zelo velik problem, pri delu s psi na splošno, je prehitevanje. Vodniki (tudi jaz) želimo dostikrat rezultate prehitro. Prehitro domnevamo, da bi naj nekaj že bilo naučeno in utrjeno. Največkrat pri tem pademo v lastno past in kaj kmalu ugotovimo, da temu še ni tako. Ni besede, ki bi jo lahko uporabil, da bi povedal kako izjemno je pomembno, da damo času čas. Pes ni stroj in če želite rešitev po poti pozitivne motivacije, boste morali malo počakati, vendar boste v procesu ohranili dober odnos in samozavestnega psa. Vsak se naj odloči kaj si želi. Verjetno bi tudi sam, pri reševanju problemov kdaj raje posegel po averzivnih metodah, vendar mi vest in predvsem znanje to preprečujeta.
Na koncu se je potrebno zazreti v ogledalo in si priznati resnico. Smo vztrajali dovolj dolgo? Se najdete v katerih izmed zgornjih točk?
Če pri prevzgoji in odpravljanju nezaželenega vedenja ali vedenj do sedaj niste bili uspešni, se reševanja najverjetneje niste lotili pravilno. Za vse oz. večino nezaželenih vedenj, ki se pojavljajo je kriv človek. Naj bo vaša dolžnost, da kot odgovoren lastnik psa, rešite vsa nezaželena vedenja, ki psu onemogočajo mirno in uravnoteženo življenje.
Kot dodatno literaturo, se nam lahko pridružite in si lahko pogledate video posnetek na naši Facebook skupini Alfakan skupina za debato o vzgoji psov.
Foto: Boštjan Gartnar