Mladiček grize!

Mladiček grize! Mladiček je sila prisrčen in simpatičen. Njegov nagajiv pogled, radovednost in igrivost vsakemu nariše nasmeh na obrazu. Pa vendar vsa ta prikupnost hitro mine, ko se mladiček prelevi v hudička. Te svoje, kot šivanka ostre zobe, zapiči v roke. Se obesi na hlačnice, vam zgrize najljubši predmet ali preoblikuje kos pohištva. Grizenje je ena izmed najpogostejših težav, s katero se sooča večina novopečenih vodnikov psov. 

Grizenje je naravno vedenje

Preden se posvetimo razlogom, zakaj mladiček grize, se mi zdi zelo pomembno, da razjasnimo kaj zagotovo ni vzrok za grizenje!

Mladiček ne grize zato, ker je zloben in vam želi nagajati. Prav tako ne grize zato, ker je užaljen in vam zameri. Na primer, da ste ga pustili samega doma. Grizenje tudi ni znak dominantnosti. Z grizenjem ne želi nadvladati in postati alfa krdela oz. družine.

Ravno ovratno. Grizenje je za mladička povsem naravno vedenje. Na takšen način se pes igra, spoznava svet okoli sebe in komunicira s svojo vrsto. Že zelo kmalu v leglu se mladič z grizenjem uči nadzorovati moč ugriza ter spoznava, kakšno vedenje je sprejemljivo. Oziroma do kod lahko gre. Preko igre se uči socialnih veščin in nadzora. Zato je povsem normalno, da slednje poskuša tudi pri vas doma. Poleg tega je mladič radovedno bitje. Z vtikanjem stvari v gobec in žvečenjem predmetov spoznava svet okoli sebe. 

Grizenje se običajno še nekoliko poveča v fazi menjave zob. To je nekje v starosti 3 do 4 mesece in traja nekje do 6. ali 7. meseca. Takrat naj bi bila menjava zob zaključena. 

Ko grizenje prerase v resno težavo

Grizenje je torej do neke mere za mladička in mladega psa povsem normalno in je faza, ki sčasoma mine. Pa vendar se je treba zavedati, da vsako grizenje ni povezano samo z obdobjem rasti, mladostjo in razigranostjo. Ko nedolžno grizenje ni več tako nedolžno. In vaš mladiček, bolj kot na prikupnega plišastega medvedka, spominja na zmaja, dinozavra ali piranjo. Takrat se je treba vprašati, ali se morda za tem ne skriva še kaj drugega. V takšnih situacijah se lahko, ob vašem nepravilnem ravnanju, kot je kaznovanje ali ignoriranje mladička, težave z grizenjem celo stopnjujejo. Zato je pred samim odpravljanjem neželenega vedenja potrebno ugotoviti od kod težava izvira in zakaj do grizenja sploh prihaja.

Zakaj torej moj mladiček še lahko grize?

Mladiček lahko grize, ker mu je dolgčas ali ima preveč energije. Lahko grize med igro, ker se preveč razživi ali pretirano pade v plenski nagon. Ob čemer še ne zna kontrolirati samega ugriza. Grizenje se lahko pojavi, ko je preveč vzhičen oz. pretirano vesel. Lahko je vznemirjen, prestrašen, osamljen, utrujen. H grizenju se lahko zateče tudi v situacijah, ki so zanj preveč stresne. Ko pride do frustracij, konfliktov ali zmedenosti in ne ve, kaj mora storiti.

  Najpogostejši razlogi, zakaj mladiček grize:

• Igra
• Raziskovanje sveta okoli sebe
• Menjava zob
• Preveč energije, dolgčas
• Vzhičenje (pretirano veselje)
• Strah
• Frustracija, stres
• Konflikti oz. zmedenost, kaj naj naredi oz. kaj od njega želite
• Osamljenost
• Utrujenost

Kako vem, zakaj moj mladiček grize?

Da boste lažje ugotovili vzrok grizenja, svetujem, da vašega mladička dobro opazujete. Bodite pozorni kdaj, kje in v katerih situacijah se grizenje pojavlja. Kakšna je takrat njegova telesna govorica (je telo sproščeno, napeto, kakšna je pozicija ušes, repa). Je zraven prisotno tudi skakanje, renčanje, nekontrolirano dirkanje in vrtenje v krogih (zoomiji). Se to običajno dogaja zjutraj ali zvečer. Doma, po hranjenju, med božanjem oziroma pri dotikih, med igro? Ko se vrnete nazaj po daljši odsotnosti, na sprehodu, v nepoznanem okolju, ob prisotnosti motenj, itd.

Kaj narediti?

Večina se vas bo soočala z zdravo mero grizenja, ki je del odraščanja in bo sčasoma minila. Verjamem, da zgolj besede: »Malo potrpite, saj bo minilo«, ne bodo rešile vaših trenutnih sitnosti. Zato je spodaj navedenih nekaj nasvetov, kako čim lažje premagati to fazo.

Dragocene predmete pospravite na varno. Psu pa ponudite različne stvari, ki jih lahko raziskuje, žveči in trga. (Različne igrače, kartonaste škatle, naravne žvečilke, itd.).

Še bolje je psa v obdobju odraščanja fizično omejiti

S tem preprečite, da do neželenih vedenj niti ne pride. To pomeni, da mu pripravite varen kotiček, ki je namenjen predvsem spanju in počitku. Oziroma je tam takrat, ko se nimate časa z njim ukvarjati in ne more biti pod vašim nadzorom. Ko je izven svojega prostora, pa se mu v celoti posvetite. Učite ga hišnih pravil in pri tem bodite dosledni. Pripravite mu vohalne igrice in različne mentalne zaposlitve, omogočite mu dovolj mirnega raziskovanja zunanjega sveta. Delajte na igri, kjer lahko sprošča nagon po plenu (zadovolji željo po lovljenju in grizenju).

Kakšne igrače uporabljati?

Uporabljajte mehko igračo iz flisa ali trpežnega pliša. Igračo lahko tudi navežete na povodec in jo vlečete po tleh, da vaše roke niso preblizu.

Odsvetujem igro draženja z rokami in bežanje. Hitro gibanje, kričanje in mahanje z rokami mladička še dodatno spodbuja k lovljenju in grizenju. Naj bo torej vaše telo nedotakljivo in njegovo grizenje raje usmerite v primerno igračko.  

Igrače naj bodo narejene iz primernih in trpežnih materialov. V kolikor že nastanejo poškodbe na igrači, jo nemudoma vrzite v koš za smeti. Razpadajoči majhni delci predstavljajo nevarnost, da jih bo mladiček pojedel. 

Samozaposlitvene igrače?

Zlasti v obdobju menjave zob je pomembno, da ima pes na voljo ustrezne samozaposlitvene igrače. Take ki so iz gume in se lahko napolnijo s hrano. Ali pa mehke posušene naravne žvečilke, s katerimi si lahko lajša neprijetnosti ob bolečih dlesnih. Žvečenje je koristno tudi za krepitev čeljusti, čiščenje zob in ohranjanje zdravja v ustni votlini. Poleg tega je super stimulacija za pasje možgane. In najpomembneje, žvečenje psa pomirja, zato je to odličen način za lajšanje stresa in tesnobe. V fazi menjave zob ne pretiravajte z borbeno igro, četudi vaš pes v njej neizmerno uživa. Ob močnem potegu z igračo lahko pride do bolečin, ki jih pes lahko poveže z igro. 

 Kaj pa žvečilke?

Žvečilke naj ne bodo pretrde, da ne pride do poškodb zob. Svetujem, da jih pes gloda ob vaši prisotnosti. Saj jih nekateri psi goltajo in ne prežvečijo dovolj, kar pa lahko predstavlja nevarnost zadušitve.

Če se grizenje pojavlja predvsem, ko se mladiček preveč razživi, npr. med borbeno igro, svetujem, da z igro zaključite nekoliko prej. Preden pretirano pade v nagon. Po zaključku igre lahko nekaj hrane tudi vržete po tleh, da jo pes poišče in se pomiri. Še bolje je, da borbeno igro začasno zamenjate s krožno igro ali igro iskanja. 

Mirno pozdravljanje oseb

Če do grizenja pride zaradi veselja pri pozdravljanju oseb, imejte mladička vedno na povodcu. Počakajte na ustrezni razdalji, da se pomiri. Šele v mirnem stanju lahko pride pozdravit osebo. Oseba pa naj mu ne posveča pretirane pozornosti, da ne spodbuja njegove vzhičenosti. V kolikor je poleg grizenja prisotno tudi skakanje, svetujem, da mladička naučite nadomestnega vedenja. Naučite ga, da se mu namesto skakanja in grizenja bolj splača na primer sedeti. Nekaterim psom bo spet lažje, če mu ob srečanju z osebo ponudite igračko. To naj nosi v gobčku in med samim pozdravljenem svoje pretirano veselje usmeri v stiskanje in žvečenje igrače. 

Če je grizenje posledica dolgčasa in ima vaš mladiček preveč energije, dodajte več aktivnosti. In obratno. Pogosto so grizenja, skakanja in zoomiji posledica prevelike utrujenosti. V tem primeru poskrbite, da ne pretiravate z vajami. Psu pustite nekaj več prostega časa za raziskovanje, sprehodi naj bodo v mirnejšem okolju brez motenj. Tekom dneva psu omogočite dovolj mirnega počitka in spanca. Premalo spanja je ena izmed bolj pogostih težav, saj mladiček kronično išče pozornost vodnika in je ves čas v pogonu. Za orientacijo, mladiček rabi nekje od 16 do 18 ur spanja dnevno. 

Naj za konec na kratko strnem misli. Vašemu mladičku omogočite dovolj počitka. Zaposlite njegove možgane, ponudite mu ustrezne igrače in naravne žvečilke, ki jih lahko grize, žveči in trga. Pri vzgoji bodite mirni in potrpežljivi. Namesto kaznovanja in prepovedi uporabljajte preventivo in pozitivno motivacijo. Tako bo učenje zanj prijetno. Na samostojnost (čas, ki ga preživi sam) ga navajajte postopoma, prvi sprehodi pa naj potekajo v mirnem okolju.