Vlečenje na povodcu, reaktivnost, strah in agresija so vedenja, ki so lahko povzročena zaradi napetega povodca.
Kako? Med vsakodnevnimi socialnimi stiki, kjer se pes počuti nesigurnega, zafrustriranega, preplašenega ali pa se počuti neudobno, dodamo še vodnika, ki bi v določenih situacijah moral ostati nevtralen, le ta psu zateguje povodec. Hoja na popuščenem povodcu večini vodnikov psov povzroča velike težave. Zato ni nič čudnega, da veliko psov trpi zaradi ”reaktivnosti na povodcu”, večina njihovih lastnikov pa se tega sploh ne zaveda.
Kaj je reaktivnost na povodcu?
Nestabilnemu psu se ob stiku s sprožilcem poveča stres, ki vodi v neko reakcijo. Ob tej reakciji lastnik napne povodec, kar njegov stres in posledično tudi reakcijo še okrepi. Imamo pse, ki se zelo dobro prilagajajo nam in našemu domačemu okolju, vendar pa ljudje počnejo različne stvari s svojim psom, ki pa ravno niso v njihovem interesu . Na takšen način lastniki psov velikokrat spravljajo svoje pse v ne ljube situacije, katere pa pri psu vsakič znova povečujejo stisko ter posledično stres.
Zakaj imajo psi težave?
Poglejmo iz njihove narave. V popolnem pasjem svetu bi psi prosto tekali naokoli, se srečevali z ostalimi psi ali pa naredili odmik, ko bi bilo to potrebno. Komunicirali bi preko svoje pasje telesne govorice. Če pogledamo situacijo iz življenja človek-pes, pa se skoraj vse vrti v željah človeka in psi se morajo temu prilagajati.
Ko so psi na povodcu so ”ranljivi”. To pomeni, da so omejeni in da so lahko zaradi tega pod stresom, vznemirjeni ali preplašeni. Ravno zaradi te omejenosti na povodcu se NE morejo odzvati na način, ki je zanje nagonski in popolnoma naraven. To je boj ali umik. V situacijah, kjer bi pes po naravni poti izbral odmik, ga ljudje silijo v situacijo ovohavanja z drugim psom samo zato, ker si oni tega želijo in ne njihov pes. S tem lahko povzročijo strah in stres pri psu in zaradi tega se pes odzove z reakcijo zaganjanja, lajanja, ugriza,…
Določeno vedenje psov je njihov način komuniciranja in na nas je, da njihovo komunikacijo prepoznamo in jim pomagamo. Pomembno je, da ne spodbujamo ali kaznujemo stresnega vedenja.
Kaj storiti?
Potrebno je ugotoviti, ali je napetost na povodcu iz strahu, človeške frustracije ali zgolj zaradi ne socializiranosti psa.
- Če je vzrok strah, potem boste potrebovali dobrega vedenjskega strokovnjaka, ki vam bo pomagal to težavo uspešno in na pravilen način odpraviti.
- Če je vzrok ne socializiranost psa, se le te čim prej lotite na pravilen način. V pomoč vam je lahko naša e-akademija ali pa se preprosto udeležite enega izmed naših skupinskih tečajev.
- Če pa je vzrok frustracija vam podajam nekaj koristnih nasvetov:
1. Z mladimi psi začnite dovolj zgodaj izdelovati pravilen vzorec srečevanja motenj (psi, ljudje, avtomobili,..) na popuščenem povodcu. Pazite, da ste na dovolj veliki razdalji in prepoznate kaj vam sporoča vaš pes. Če se ob stikih z motnjo počuti dobro in stabilno potem odmiki niso potrebni. Če pa vam pokaže katerega koli izmed miritvenih signalov, potem psa ne silite v takšne situacije. Verjemite mi, da bo imel vaš pes več od tega. Pravilen vzorec pri srečevanju je takšen, da pes “motnjo” le pogleda ter nadaljuje umirjeno mimo nje na popuščenem povodcu. Z učenjem takšnega vedenja boste preprečili frustracijo in stres pri svojem psu.
2. Največkrat so za vzrok za napetost na povodcu krivi ljudje. Ko se boste sprostili, boste sprostili tudi svojega psa. Dokler boste napeti in psa vlekli nazaj, bo le-ta napet, zafrustriran in posledično razdražen. Ob sprožilcih, ki povzročajo napetost pri vas in vašem psu poskušajte ostati mirni in ne zategujte povodca. Preko napetega povodca namreč psu pošiljate signal, da nekaj ni v redu. Vaš strah preko napetega povodca prenašate tudi na svojega psa in potem ta ob stiku z drugim psom, osebo, predmetom, okoljem, le to poveže in tako vaš strah/frustracija postane tudi strah/frustracija vašega psa.
3. Če ste zagovornik ovohavanja psov na sprehodih, potem vam svetujem, da se pes ovohava na popuščenem povodcu ter da uvedete pravilo 3 sekund. To pomeni, da je vaš pes v stiku z drugim psom le 3 sekunde in ga nato preusmerite v hojo z vami naprej. Vse mora potekati na popuščenem povodcu. Tako boste psa naučili kulturnega spoznavanja z drugim psom.
4. Nikoli psa ne vlečite v situacijo, ki je sam ne želi. Torej, če se pes upira spoznati ali prečkati nekaj ga nikakor ne silite v to. Pomagajte mu do večje samozavesti in se šele nato soočite s stvarmi in situacijami, ki mu povzročajo strah ali frustracijo. Izpostavljanje psa dolgoročnemu stresu lahko povzroči biološke odzive, ki pa lahko privedejo do hudih bolezni.
Nina Golob
Fotografije: Maja Rokavec