Svoje znanje in izkušnje sem sprva nabiral kot vodnik reševalnega psa. Več kot desetletje sem deloval na iskalnih akcijah v Sloveniji in tujini. Udeleževal sem se vseh večjih mednarodnih akcijskih vaj in sodeloval na 9. svetovnih prvenstvih, kjer sem zmeraj dokazoval vrhunsko usposobljenost. Kasneje sem svoje izkušnje prenašal na kolege kot inštruktor reševalnih psov, v Klubu reševalnih psov Kranj.

Narava in živali me privlačijo že iz otroštva. Prvega psa sem dobila že v zgodnji mladosti in je zaznamoval moje življenje tako, da sem že takrat dobro vedela, da me bodo psi spremljali vse moje življenje.

Ko se mi je pri 16. letih pridružila Lajkica, sem začela spoznavat »pasji svet«. Na začetku sem pridobila veliko teoretičnega znanja, ki sem ga preizkusila v praksi. Kasneje pa sem želela znanje še razširit in spoznat kinološki svet.

Pravzaprav ne vem, kaj bi brez psa. Zagotovo kaj, a sem prepričan, da je s psom boljše! Je moj prvi jutranji sprehod, moj sodelavec v službi in partner pri rekreaciji.

Vzgoja in delo s psi je tek na dolge proge, z večkratnimi vzponi in padci. Želim si svoje znanje in izkušnje deliti tudi z drugimi in tako pripeljati do zmage tudi marsikaterega lastnika in njegovega štirinožnega prijatelja.

Že od majhnih nog obožujem pse. Pri 14ih letih sem dobila svojo prvo psičko, pasme aljaški malamut.

S psi živim že od otroštva. Otroška ljubezen do psov pa je hitro prerasla v način življenja, kajti danes si sploh ne znam več predstavljati kaj bi v življenju počela brez psov, so del mojega vsakdana in moja senca kamorkoli me že ponese pot.

Odraščala sem obkrožena s številnimi živalmi, od vedno najljubši pa so mi bili psi. Ko sem bila stara 9 let, se nam je pridružila prva družinska psička Lajka, mešanka s pritlikavim pinčem. Pravi izziv pa mi je pri rosnih 13 letih, leta 2010, postavil mejni škotski ovčar Irio. O psih me je naučil vsega, kar danes vem.

Narava in živali me privlačijo že od malih nog. Že kot majhni punčki mi je družbo delal angleški koker španjel Alf, vendar je bil bolj kot moj družinski, saj sem bila še premajhna za njegovo skrb. Pri 12. letih se mi je končno uresničila želja in lahko sem si kupila čisto svojega psa, zlatega prinašalca Mixa.

Moja zasebna ter poklicna pot v pasjem svetu, se je začela šele pred nekaj leti. Iz otroštva žal nimam klasične zgodbe, v kateri bi me obdajalo veliko število psov. Kot otrok sem sicer zmeraj čutila veliko naklonjenost do vseh kosmatincev, ki sem jih lahko srečala na ulici ali v mestu. Obdajale so me predvsem mačke, ki so kraljevale pri babici, vseeno pa sem si pogosto želela, da bi k naši družini prišel pasji kosmatinec.

Včasih se vprašam, kaj je moje poslanstvo in vedno znova pridem do enakega odgovora – ljubezen in pomoč čutečim bitjem ter ples. Sebe sem lahko najbolje spoznavala skozi odnose z drugimi pa vendar so na drugi strani psi zmeraj bili vedno velik del mene in v tem sem se vedno počutila dobro.

Živali so moje gorivo za življenje že od rane mladosti. Najrazličnejše živali so bile stalni spremljevalci v našem domu in seveda ni manjkal tudi pes – imeli smo nemškega špica. Druga velika ljubezen poleg živali, je bila atletika. Atletiko sem trenirala 18 let in je bila dobra učiteljica za življenje.

Prihajam iz družine ljubiteljev živali in s psi se ukvarjam praktično od kar pomnim. Že kot majhno deklico so me vsi poznali po tem da sem bila vedno obdana s psi, mački in drugimi malimi živalmi, med odraščanjem pa sem ugotovila, da so prav psi moja velika ljubezen in da si želim delati z njimi.

Psi so moja velika ljubezen že od kar pomnim in velik del mojega življenja so predstavljali še preden sem dobila čisto svojega psa. Takrat so bili moja pasja družba psi znancev in sosedov, moja največja želja, imeti svojega psa, pa se mi je izpolnila po končani srednji šoli, ko se mi je pridružila avstralska ovčarka Ginny.

Psi me spremljajo, lahko be rekla, že celo življenje. Ko sem bila otrok mi je otroštvo pestrila pudljica Ira in kasneje maltežanka Lana. Že od nekdaj pa sem si želela čisto svojega psa. Psa, ki bo primeren za moj življenski stil.

Svoje otroštvo sem preživela z dvema psicama in drugimi hišnimi ljubljenčki. Kar nekaj otroških let sem preživela tudi na konjskem hrbtu. Živali so vplivale name in brez njih si enostavno ne predstavljam življenja. V dobi odraščanje sem imela posebno vez s psičko mešanko Piko. Vpeljala v svet kinologije in agilityja kjer sva aktivno trenirali in tudi tekmovali.

Živali, predvsem psi, so moja velika ljubezen že od kar pomnim, z njimi pa sem obkrožena že od malih nog. Svojo prvo psičko Tiso, sem po dolgem prepričevanju staršev dobila pri 11-h letih, bila je pasme zlati prinašalec. Odprla mi je svet v osnove kinologije, predvsem pa je bila moj življenjski sopotnik. Leta 2016 se mi je izpolnila dolgoletna želja in pridružil se mi je Border collie po imenu Zen. Je vse oz. mnogo več kar sem si kdajkoli želela. Odprl mi je povsem nov svet v kinologiji saj sva pričela s treningi agilityja, ki je trenutno najina najljubša disciplina. Pridno trenirava, se udeležujeva seminarjev in nabirava izkušnje.

Odkar pomnim se moj svet prepleta s psi. Pri nas doma je bilo vedno čutiti prepletanje naših poti ob boku psov različnih pasem. Bili so del naše družine, bili so del nas. S pasjo kinologijo sem se prvič resneje srečala leta 2016, ko se nam je pridružila psička Aria, s katero sva leta 2018 opravili B-Bh izpit in se tako podali na izobraževanje za terapevtski par.

Moja ljubezen do psov se krepi od mojega 4. leta, ko je v našo družino prišla psička Ajša, pasme škotski ovčar. Z njo sem odraščala in od takrat naprej si življenja brez psa ne morem več predstavljati. Z vzgojo psov sem se prvič srečala z naslednjo škotsko ovčarko Luno, obenem pa sem začela odkrivati svet kinologije ter različne pasje športe.

Psi so že od nekdaj del mene. Konkretno pa je moja pot v pasji svet zavila pri 15ih letih, ko sem dobila svojo prvo psičko, mešanko Neli. Pri teh letih o vzgoji, socializaciji, o kinologiji na sploh, nisem imela nikakršnega znanja. Vseeno pa sem imela zavedanje, da je za dobro sožitje z novo pasjo spremljevalko, potrebno obiskati tečaj pasje šole. Tako sem z Neli opravila malo šolo in osnovno poslušnost v sklopu Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj. Pod njihovim okriljem sem leta 2017 opravila tudi prvo stopnjo tečaja Dela z nosom (K9 Detektor) in leta 2018 opravila B-BH izpit. Tako sem padla v čudovit pasji svet in postala željna novega znanja.

Že od malih nog sem zaljubljena v živali, predvsem pa imam rada kužke in konje. S kužki sem bila v stiku že od malih nog, saj je bil pri hiši vedno kuža. Že od 10. leta aktivno treniram preskakovanje ovir s konji, želja po lastnem psu pa se mi je uresničila pred 2 leti. S fantom sva se odločila, da bova topel dom nudila eni zavrženi in zapuščeni pasji dušici. Tako je k nama prišla, na smetišču najdena črna kepica z imenom Clea.